Psalmi 122

1 Bil sem vesel, ko so mi rekli: »Pojdimo v Gospodovo hišo.«

Obradovah se kad mi rekoše: hajdemo u dom Gospodnji!

2 Naša stopala bodo stala znotraj tvojih velikih vrat, oh Jeruzalem.

Evo, stoje noge naše na vratima tvojim, Jerusalime!

3 Jeruzalem je zgrajen kakor mesto, ki je stisnjeno skupaj,

Jerusalim je izidan, kao grad sliven u jednu zgradu.

4 kamor se vzpenjajo rodovi, Gospodovi rodovi, v pričevanje Izraelu, da dajejo zahvalo Gospodovemu imenu.

Onamo idu plemena, plemena Gospodnja, po naredbi Izrailjevoj da slave ime Gospodnje.

5 Kajti tam so postavljeni sodni prestoli, prestoli Davidove hiše.

Ondje stoje prijestoli sudski, prijestoli doma Davidova.

6 Mólite za mir v Jeruzalemu. Tisti, ki te ljubijo, bodo uspevali.

Ištite mira Jerusalimu; neka bude dobro onima koji ljube tebe!

7 Mir bodi znotraj tvojih zidov in uspevanje v tvojih palačah.

Neka bude mir oko zidova tvojih, i èestitost u dvorima tvojim!

8 Zaradi mojih bratov in zaradi družabnikov bom torej rekel: »Mir bodi znotraj tebe.«

Radi braæe svoje, i prijatelja svojih govorim: mir ti!

9 Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, bom iskal tvoje dobro.

Radi doma Gospoda Boga našega želim ti dobro.