< Psalmi 122 >
1 Bil sem vesel, ko so mi rekli: »Pojdimo v Gospodovo hišo.«
Ein song til høgtidsferderne; av David. Glad vart eg då dei sagde til meg: «Me vil ganga til Herrens hus.»
2 Naša stopala bodo stala znotraj tvojih velikih vrat, oh Jeruzalem.
Våre føter fekk standa i dine portar, Jerusalem.
3 Jeruzalem je zgrajen kakor mesto, ki je stisnjeno skupaj,
Jerusalem, du velbygde by, ein by som heng vel i hop.
4 kamor se vzpenjajo rodovi, Gospodovi rodovi, v pričevanje Izraelu, da dajejo zahvalo Gospodovemu imenu.
Der ætterne fer upp, Herrens ætter, etter Israels lov, til å prisa Herrens namn.
5 Kajti tam so postavljeni sodni prestoli, prestoli Davidove hiše.
For der er stolar sette til domstolar for Davids hus.
6 Mólite za mir v Jeruzalemu. Tisti, ki te ljubijo, bodo uspevali.
Bed um fred for Jerusalem! det gange deim vel som elskar deg!
7 Mir bodi znotraj tvojih zidov in uspevanje v tvojih palačah.
Fred vere innanfor dine murar og ro i dine salar!
8 Zaradi mojih bratov in zaradi družabnikov bom torej rekel: »Mir bodi znotraj tebe.«
For mine brør og vener skuld vil eg segja: «Fred vere i deg!»
9 Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, bom iskal tvoje dobro.
For Herrens, vår Guds, hus skuld vil eg søkja det som er godt for deg.