Psalmi 12

1 Pomagaj, Gospod, kajti bogaboječi človek izginja, kajti zvesti izmed človeških otrok slabi.

In finem pro octava, Psalmus David. Salvum me fac Domine, quoniam defecit sanctus: quoniam diminutæ sunt veritates a filiis hominum.

2 Prazne reči govorijo vsak s svojim bližnjim. Govorijo z laskavimi ustnicami in dvoličnim srcem.

Vana locuti sunt unusquisque ad proximum suum: labia dolosa, in corde et corde locuti sunt.

3 Gospod bo iztrebil vse laskave ustnice in jezik, ki govori ponosne stvari,

Disperdat Dominus universa labia dolosa, et linguam magniloquam.

4 ki so rekli: »S svojim jezikom bomo prevladali, naše ustnice so naša last. Kdo je gospodar nad nami?«

Qui dixerunt: Linguam nostram magnificabimus, labia nostra a nobis sunt, quis noster Dominus est?

5 »Zaradi zatiranja siromašnega, zaradi vzdihovanja pomoči potrebnega se bom sedaj vzdignil, « govori Gospod, »postavil ga bom na varno pred tistim, ki se napihuje nad njim.«

Propter miseriam inopum, et gemitum pauperum nunc exurgam, dicit Dominus. Ponam in salutari: fiducialiter agam in eo.

6 Gospodove besede so čiste besede; kakor srebro, preizkušeno v zemljini talilni peči, sedemkrat prečiščeno.

Eloquia Domini, eloquia casta: argentum igne examinatum, probatum terræ purgatum septuplum.

7 Ti jih boš varoval, oh Gospod, pred tem rodom jih boš ohranil na veke.

Tu Domine servabis nos: et custodies nos a generatione hac in æternum.

8 Zlobni hodijo na vsaki strani, ko so najnizkotnejši ljudje povišani.

In circuitu impii ambulant: secundum altitudinem tuam multiplicasti filios hominum.