Psalmi 12

1 Pomagaj, Gospod, kajti bogaboječi človek izginja, kajti zvesti izmed človeških otrok slabi.

(Til sangmesteren. Efter den ottende. En salme af David.) HERRE, hjælp, thi de fromme er borte, svundet er Troskab blandt Menneskens Børn;

2 Prazne reči govorijo vsak s svojim bližnjim. Govorijo z laskavimi ustnicami in dvoličnim srcem.

de taler Løgn, den ene til den anden, med svigefulde Læber og tvedelt Hjerte.

3 Gospod bo iztrebil vse laskave ustnice in jezik, ki govori ponosne stvari,

Hver svigefuld Læbe udrydde HERREN, den Tunge, der taler store Ord,

4 ki so rekli: »S svojim jezikom bomo prevladali, naše ustnice so naša last. Kdo je gospodar nad nami?«

dem, som siger: "Vor Tunge gør os stærke, vore Læber er med os, hvo er vor Herre?"

5 »Zaradi zatiranja siromašnega, zaradi vzdihovanja pomoči potrebnega se bom sedaj vzdignil, « govori Gospod, »postavil ga bom na varno pred tistim, ki se napihuje nad njim.«

"For armes Nød og fattiges Suk vil jeg nu stå op", siger HERREN, "jeg frelser den, som man blæser ad."

6 Gospodove besede so čiste besede; kakor srebro, preizkušeno v zemljini talilni peči, sedemkrat prečiščeno.

HERRENs Ord er rene Ord, det pure, syvfold lutrede Sølv.

7 Ti jih boš varoval, oh Gospod, pred tem rodom jih boš ohranil na veke.

HERRE, du vogter os, værner os evigt mod denne Slægt.

8 Zlobni hodijo na vsaki strani, ko so najnizkotnejši ljudje povišani.

De gudløse færdes frit overalt, når Skarn ophøjes blandt Menneskens Børn.