Psalmi 109

1 Ne molči, oh Bog moje hvale,

Ry Andrianañaharem-pandrengeako, Ko mianjiñe,

2 kajti usta zlobnih in usta varljivcev so odprta proti meni; zoper mene so govorili z lažnivim jezikom.

fa nasoka’ iareo amako ty vava raty naho ty vavam-pamañahiañe fa nifosa ahy an-dela mibodiake.

3 Obkrožili so me tudi z besedami sovraštva in brez razloga so se borili zoper mene.

Niarikoboña’ iareo am-pivolam-palaiñañe; vaho nialy amako tsy am-poto’e.

4 Zaradi moje ljubezni so moji nasprotniki, toda sebe izročam molitvi.

Manisý ahy iereo ho valem-pikokoako, izaho mpitalaho.

5 Nagradili so me [z] zlom za dobro in sovražijo me zaradi moje ljubezni.

Tinambe’ iareo raty hasolo ty soa naho falaiñañe hasolo ty fikokoako.

6 Nad njim postavi zlobnega človeka in naj Satan stoji na njegovi desnici.

Tendreo ty lo-tsereke hifehe aze, ampijohaño am-pitàn-kavana’e ty mpañinje,

7 Ko bo sojen, naj bo obsojen in njegova molitev naj postane greh.

ie zakaeñe, ampiboaho te voa, le hatao tahiñe i fisolohoa’ey.

8 Njegovih dni naj bo malo; in drug naj prevzame njegovo službo.

Ho tomoreñe o andro’eo, vaho ho tavaneñe i fitoloña’ey.

9 Naj bodo njegovi otroci brez očeta in njegova žena vdova.

Le ho bode-rae o ana’eo vaho ho ramavoy ty vali’e.

10 Naj bodo njegovi otroci nenehno potepuhi in [naj] beračijo. Svoj kruh naj iščejo tudi izven svojih zapuščenih krajev.

Ho mpangatake miriorio o ana’eo; hipay ty lintse’iareo am-bangiñe añe.

11 Naj izsiljevalec zgrabi vse, kar ima in tujci naj oplenijo njegov trud.

Hifetreha’ ty mpampisongo ze hene vara’e; naho ho volose’ o ambahinio ty tolin-kamokora’e.

12 Naj ne bo nikogar, da mu nakloni usmiljenje; niti naj ne bo nikogar, da podpre njegove osirotele otroke.

Ee t’ie tsy ho am-piferenaiñañe, naho leo raike tsy hitretre o ana’e bode-raeo

13 Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno, in v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.

Haitoañe o tiri’eo, vaho ho faopaoheñe ami’ty tariratse handimbe ty añara’ iareo.

14 Naj krivičnost njegovih očetov ne bo pozabljena pri Gospodu in greh njegove matere naj ne bo izbrisan.

Le ho tohineñe am’ Iehovà ty hakeon-drae’e; naho tsy ho faoheñe ami tahin-drene’e.

15 Naj bodo nenehno pred Gospodom, da bi spomin nanje lahko odrezal z zemlje.

Ho aolo’ Iehovà nainai’e abey iereo, soa te hapitso’e an-tane atoy ty fitiahiañe iareo.

16 Zato ker se ni spomnil, da pokaže usmiljenje, temveč je preganjal ubogega in pomoči potrebnega moža, da mogoče celó ubije potrtega v srcu.

Amy te namoea’e ty hiferenaiñe, te mone nampisoañe ondaty rarake naho poie’e, naho ty mioremeñe, hañohofa’e loza.

17 Kakor je ljubil prekletstvo, tako naj le-to pride nadenj. Kakor se ni razveseljeval v blagoslavljanju, tako naj bo le-to daleč od njega.

Ie nimpitea onjitse, le nifotetse ama’e, nalain-tata re, le nihànkaña’e.

18 Kakor se je oblačil s prekletstvom, podobno kakor s svojo obleko, tako naj le-to pride v njegovo notranjost kakor voda in kakor olje v njegove kosti.

Nanaroñe aze hoe sarimbo ty fañompà’e; nizilik’ an-tro’e ao hoe rano, naho hoe solik’ an-taola’e ao.

19 Naj bo to kakor obleka, ki ga pokriva in namesto pasu, s katerim je nenehno opasan.

Ho ama’e manahake ty lamba iombea’e, naho hoe ty sadia fidiaña’e.

20 Naj bo to nagrada mojim nasprotnikom od Gospoda in tistim, ki govorijo zlo zoper mojo dušo.

Izay ty paia’ o malaiñe ahio hanoe’ Iehovà amako, o mañofoke ty fiaikoo.

21 Toda ti delaj zame, oh Bog, Gospod, zaradi svojega imena; osvobodi me, ker je tvoje usmiljenje dobro.

F’Ihe, ry Iehovà Talè, ano amako sazò i tahina’oy; ami’ty hasoa ty fiferenaiña’o, ihahao,

22 Kajti jaz sem ubog in pomoči potreben in moje srce je ranjeno znotraj mene.

fa misotry naho rarake, naho fere ty troko añ’ovako ao;

23 Odhajal sem kakor senca, ko se ta zmanjšuje; kakor leteča kobilica sem premetavan sem ter tja.

zaho mimian-koe talinjo mitibake vaho nahifik’ añe hoe valala.

24 Moja kolena so šibka zaradi posta in mojemu mesu manjka mastnosti.

Mitrezontrezo ty ongoko fa mililitse; vaho boroka ty sandriko, tsy aman-tsolike.

25 Postal sem jim tudi graja; ko so pogledali name, so stresali svoje glave.

Ifosàñe, te isa’ iareo, le akofikofi’iareo loha.

26 Pomagaj mi, oh Gospod, moj Bog, oh reši me glede na svoje usmiljenje,

Imbao iraho, ry Iehovà Andrianañahareko; rombaho raho ty amy fiferenaiña’oy.

27 da bodo lahko vedeli, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil.

Hahafohina’ iareo t’ie i fità’oy, te Ihe ry Iehovà, ro mitoloñe.

28 Naj preklinjajo, toda ti blagoslavljaj. Ko vstanejo, naj bodo osramočeni, toda tvoj služabnik naj se veseli.

Angao hamàtse iereo, f’ihe mitahia; ie mitroatse le ho salatse, fe ho fale ty mpitoro’o.

29 Naj bodo moji nasprotniki oblečeni s sramoto in naj se kakor z ogrinjalom pokrijejo s svojo lastno zmedenostjo.

Hampisikineñe hameñarañe o mpanesek’ ahikoo, naho hiholonkoñan-kasalarañe hoe sarimbo.

30 S svojimi usti bom silno hvalil Gospoda; da, hvalil ga bom med množico.

Honjone’ ty vavako ­fañandriañañe t’Iehovà; ho rengeko añivo’ i màroy.

31 Kajti stal bo ob desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki obsojajo njegovo dušo.

Amy t’ie mijohañe am-pitàn-kavana’ ty poie’e, hañaha’e amo mpanisì’ azeo.