Psalmi 109

1 Ne molči, oh Bog moje hvale,

2 kajti usta zlobnih in usta varljivcev so odprta proti meni; zoper mene so govorili z lažnivim jezikom.

3 Obkrožili so me tudi z besedami sovraštva in brez razloga so se borili zoper mene.

4 Zaradi moje ljubezni so moji nasprotniki, toda sebe izročam molitvi.

5 Nagradili so me [z] zlom za dobro in sovražijo me zaradi moje ljubezni.

6 Nad njim postavi zlobnega človeka in naj Satan stoji na njegovi desnici.

7 Ko bo sojen, naj bo obsojen in njegova molitev naj postane greh.

8 Njegovih dni naj bo malo; in drug naj prevzame njegovo službo.

9 Naj bodo njegovi otroci brez očeta in njegova žena vdova.

10 Naj bodo njegovi otroci nenehno potepuhi in [naj] beračijo. Svoj kruh naj iščejo tudi izven svojih zapuščenih krajev.

11 Naj izsiljevalec zgrabi vse, kar ima in tujci naj oplenijo njegov trud.

12 Naj ne bo nikogar, da mu nakloni usmiljenje; niti naj ne bo nikogar, da podpre njegove osirotele otroke.

13 Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno, in v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.

14 Naj krivičnost njegovih očetov ne bo pozabljena pri Gospodu in greh njegove matere naj ne bo izbrisan.

15 Naj bodo nenehno pred Gospodom, da bi spomin nanje lahko odrezal z zemlje.

16 Zato ker se ni spomnil, da pokaže usmiljenje, temveč je preganjal ubogega in pomoči potrebnega moža, da mogoče celó ubije potrtega v srcu.

17 Kakor je ljubil prekletstvo, tako naj le-to pride nadenj. Kakor se ni razveseljeval v blagoslavljanju, tako naj bo le-to daleč od njega.

18 Kakor se je oblačil s prekletstvom, podobno kakor s svojo obleko, tako naj le-to pride v njegovo notranjost kakor voda in kakor olje v njegove kosti.

19 Naj bo to kakor obleka, ki ga pokriva in namesto pasu, s katerim je nenehno opasan.

20 Naj bo to nagrada mojim nasprotnikom od Gospoda in tistim, ki govorijo zlo zoper mojo dušo.

21 Toda ti delaj zame, oh Bog, Gospod, zaradi svojega imena; osvobodi me, ker je tvoje usmiljenje dobro.

22 Kajti jaz sem ubog in pomoči potreben in moje srce je ranjeno znotraj mene.

23 Odhajal sem kakor senca, ko se ta zmanjšuje; kakor leteča kobilica sem premetavan sem ter tja.

24 Moja kolena so šibka zaradi posta in mojemu mesu manjka mastnosti.

25 Postal sem jim tudi graja; ko so pogledali name, so stresali svoje glave.

26 Pomagaj mi, oh Gospod, moj Bog, oh reši me glede na svoje usmiljenje,

27 da bodo lahko vedeli, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil.

28 Naj preklinjajo, toda ti blagoslavljaj. Ko vstanejo, naj bodo osramočeni, toda tvoj služabnik naj se veseli.

29 Naj bodo moji nasprotniki oblečeni s sramoto in naj se kakor z ogrinjalom pokrijejo s svojo lastno zmedenostjo.

30 S svojimi usti bom silno hvalil Gospoda; da, hvalil ga bom med množico.

31 Kajti stal bo ob desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki obsojajo njegovo dušo.