Psalmi 109
1 Ne molči, oh Bog moje hvale,
Zborovođi. Psalam. Davidov. Bože, diko moja, nemoj šutjeti!
2 kajti usta zlobnih in usta varljivcev so odprta proti meni; zoper mene so govorili z lažnivim jezikom.
Usta bezbožna i prijevarna na me se otvaraju, govore mi jezikom lažljivim,
3 Obkrožili so me tudi z besedami sovraštva in brez razloga so se borili zoper mene.
riječima me mržnje okružuju, bezrazložno me napadaju.
4 Zaradi moje ljubezni so moji nasprotniki, toda sebe izročam molitvi.
Za moju me ljubav oni optužuju, a ja se samo molim.
5 Nagradili so me [z] zlom za dobro in sovražijo me zaradi moje ljubezni.
Uzvraćaju mi zlo za dobro, mržnju za ljubav moju.
6 Nad njim postavi zlobnega človeka in naj Satan stoji na njegovi desnici.
“Digni protiv njega bezbožnika i tužitelj nek' mu stane zdesna!
7 Ko bo sojen, naj bo obsojen in njegova molitev naj postane greh.
Kad mu se bude sudilo, nek' bude osuđen, i molitva mu se za grijeh uzela!
8 Njegovih dni naj bo malo; in drug naj prevzame njegovo službo.
Dani njegovi nek' budu malobrojni, njegovu službu nek' dobije drugi!
9 Naj bodo njegovi otroci brez očeta in njegova žena vdova.
Djeca njegova nek' postanu siročad, a njegova žena udovica!
10 Naj bodo njegovi otroci nenehno potepuhi in [naj] beračijo. Svoj kruh naj iščejo tudi izven svojih zapuščenih krajev.
Nek' mu djeca budu skitnice, prosjaci, nek' budu bačena iz opustjelih domova!
11 Naj izsiljevalec zgrabi vse, kar ima in tujci naj oplenijo njegov trud.
Nek' mu lihvar prigrabi sav posjed, tuđinci nek' razgrabe plod muke njegove!
12 Naj ne bo nikogar, da mu nakloni usmiljenje; niti naj ne bo nikogar, da podpre njegove osirotele otroke.
Nitko ne imao prema njemu samilosti, nitko se ne smilovao siročadi njegovoj!
13 Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno, in v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.
Neka mu se zatre potomstvo, u drugome koljenu neka se utrne ime njegovo!
14 Naj krivičnost njegovih očetov ne bo pozabljena pri Gospodu in greh njegove matere naj ne bo izbrisan.
Spominjao se Jahve grijeha njegovih, i grijeh njegove majke nek' se ne izbriše:
15 Naj bodo nenehno pred Gospodom, da bi spomin nanje lahko odrezal z zemlje.
nek budu svagda Jahvi pred očima! Neka se sa zemlje izbriše spomen njihov!”
16 Zato ker se ni spomnil, da pokaže usmiljenje, temveč je preganjal ubogega in pomoči potrebnega moža, da mogoče celó ubije potrtega v srcu.
Jer se ne spomenu da čini milosrđe, već proganjaše bijedna i uboga i u smrt gonjaše čovjeka srca shrvana.
17 Kakor je ljubil prekletstvo, tako naj le-to pride nadenj. Kakor se ni razveseljeval v blagoslavljanju, tako naj bo le-to daleč od njega.
Prokletstvo je ljubio, pa neka ga stigne; blagoslova ne htjede, daleko nek' je od njega!
18 Kakor se je oblačil s prekletstvom, podobno kakor s svojo obleko, tako naj le-to pride v njegovo notranjost kakor voda in kakor olje v njegove kosti.
Prokletstvom nek' se odjene kao haljinom, neka kao voda uđe u njega i kao ulje u kosti njegove.
19 Naj bo to kakor obleka, ki ga pokriva in namesto pasu, s katerim je nenehno opasan.
Bilo mu haljinom kojom se pokriva, pojas kojim se svagda paše!
20 Naj bo to nagrada mojim nasprotnikom od Gospoda in tistim, ki govorijo zlo zoper mojo dušo.
Tako nek' plati Jahve tužiteljima mojim koji zlo govore protiv duše moje!
21 Toda ti delaj zame, oh Bog, Gospod, zaradi svojega imena; osvobodi me, ker je tvoje usmiljenje dobro.
A ti, Jahve, Gospode, rad imena svog zauzmi se za me, spasi me jer je dobrostiva ljubav tvoja!
22 Kajti jaz sem ubog in pomoči potreben in moje srce je ranjeno znotraj mene.
Jer bijedan sam i ubog, i srce je moje ranjeno u meni.
23 Odhajal sem kakor senca, ko se ta zmanjšuje; kakor leteča kobilica sem premetavan sem ter tja.
K'o sjena što se naginje ja nestajem, progone me kao skakavca.
24 Moja kolena so šibka zaradi posta in mojemu mesu manjka mastnosti.
Od posta mi koljena klecaju i tijelo moje omrša.
25 Postal sem jim tudi graja; ko so pogledali name, so stresali svoje glave.
Ruglom sam njima postao, kimaju glavom kad me vide.
26 Pomagaj mi, oh Gospod, moj Bog, oh reši me glede na svoje usmiljenje,
Pomozi mi, Jahve, Bože moj, po doborti me svojoj spasi!
27 da bodo lahko vedeli, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil.
Nek' upoznaju da je ovo ruka tvoja i da si ti ovo učinio, Jahve!
28 Naj preklinjajo, toda ti blagoslavljaj. Ko vstanejo, naj bodo osramočeni, toda tvoj služabnik naj se veseli.
Oni nek' proklinju, ti blagoslivljaj; nek' se postide koji se na me podižu, a sluga tvoj nek' se raduje!
29 Naj bodo moji nasprotniki oblečeni s sramoto in naj se kakor z ogrinjalom pokrijejo s svojo lastno zmedenostjo.
Stidom nek' se odjenu tužitelji moji i sramotom svojom nek' se k'o plaštem pokriju!
30 S svojimi usti bom silno hvalil Gospoda; da, hvalil ga bom med množico.
Slavit ću Jahvu iz svega grla i hvalit' ga u veliku mnoštvu
31 Kajti stal bo ob desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki obsojajo njegovo dušo.
jer stoji s desne siromahu da mu dušu spasi od sudaca.
