Psalmi 107
1 Oh zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.
Prisa Herren, for han er god, for æveleg varer hans miskunn!
2 Tako naj govorijo Gospodovi odkupljenci, ki jih je odkupil iz sovražnikove roke
So segjer Herrens utløyste, som han hev løyst ut or naudi,
3 in jih zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od juga.
som han hev sanka i hop frå landi, frå aust og frå vest, frå nord og frå havet.
4 Tavali so po divjini, po osamljeni poti; nobenega mesta niso našli, da prebivajo v njem.
Dei for vilt i øydemarki, i vegløysa, dei fann ingen by til å bu i.
5 Lačni in žejni, njihova duša je oslabela v njih.
Hungrige og tyrste var dei, deira sjæl vanmegtast i deim.
6 Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in jih je osvobodil iz njihovih tegob.
Då ropa dei til Herren i si naud, or deira trengslor fria han deim ut,
7 Vodil jih je naprej po pravi poti, da lahko gredo v mesto prebivanja.
og han førde deim på rett veg, so dei gjekk til ein by dei kunde bu i.
8 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!
Dei skal prisa Herren for hans miskunn og for hans under mot menneskjeborni,
9 Kajti on nasičuje hrepenečo dušo in lačno dušo napolnjuje z dobroto.
for han metta den tyrste sjæl, og den hungrige sjæl fyllte han med godt.
10 Tem, ki so sedeli v temi in smrtni senci in bili zvezani v stiski in železu,
Dei sat i myrker og daudeskugge, bundne i stakarsdom og jarn,
11 ker so se uprli zoper Božjo besedo in zaničevali namero Najvišjega,
av di dei hadde tråssa mot Guds ord og vanvyrdt råderne frå den Høgste.
12 je zato njihovo srce ponižal s trudom; padli so dol in nikogar ni bilo, da pomaga.
Og han bøygde deira hjarto med liding, dei snåva, og der var ingen hjelpar.
13 Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in rešil jih je iz njihovih tegob.
Då ropa dei til Herren i si naud, frå deira trengslor frelste han deim.
14 Privedel jih je iz teme in smrtne sence in pretrgal njihove vezi.
Han førde deim ut or myrker og daudeskugge, og deira band reiv han sund.
15 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!
Dei skal prisa Herren for hans miskunn og for hans under mot menneskjeborni;
16 Kajti zlomil je velika vrata iz brona in presekal železne zapahe.
for han krasa koparportar og hogg sund jarnbommar.
17 Bedaki, zaradi svojega prestopka in zaradi svojih krivičnosti so prizadeti.
Dårar var dei for sin brotsveg, og for sine misgjerningar vart dei plåga.
18 Njihova duša prezira vse vrste hrane in približujejo se velikim vratom smrti.
Deira sjæl vart leid av all mat, og dei kom nær til daudens portar.
19 Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in on jih rešuje iz njihovih tegob.
Då ropa dei til Herren i si naud; frå deira trengslor frelste han deim.
20 Poslal je svojo besedo, jih ozdravil in jih osvobodil pred njihovimi uničenji.
Han sende sitt ord og lækte deim og berga deim frå deira graver.
21 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!
Dei skal prisa Herren for hans miskunn og for hans under mot menneskjeborni
22 Naj žrtvujejo klavne daritve zahvaljevanja in z veseljem oznanjajo njegova dela.
og ofra takkoffer og fortelja um hans verk med fagnad.
23 Tisti, ki gredo dol k morju na ladjah, da trgujejo po velikih vodah,
Dei som for ut på havet med skip, og som dreiv handel på dei store vatni,
24 tisti vidijo Gospodova dela in njegove čudeže v globini.
dei såg Herrens gjerningar og hans underverk på djupet.
25 Kajti on ukazuje in vzdiguje viharni veter, ki dviguje valove.
Han tala og let det koma ein stormvind, og denne reiste havsens bylgjor.
26 Le-ti se vzpenjajo k nebu, ponovno gredo dol h globinam. Njihova duša je zmehčana zaradi stiske.
Dei for upp imot himmelen, dei for ned i djupi, deira sjæl miste modet i ulukka.
27 Opotekajo se sem ter tja in omahujejo kakor pijan človek in ne vedo več kaj storiti.
Dei raga og tumla som drukne, og all deira visdom vart til inkjes.
28 Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in jih izpeljuje iz njihovih tegob.
Då ropa dei til Herren i si naud, or deira trengslor førde han deim ut.
29 Vihar spreminja v tišino, tako da so njegovi valovi mirni.
Han let storm verta til stilla, og bylgjorne kringum deim tagna.
30 Potem so veseli, ker so mirni; tako jih privede v njihovo želeno pristanišče.
Og dei vart glade då dei lagde seg, og han førde deim til den hamni dei ynskte.
31 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!
Dei skal prisa Herren for hans miskunn og for hans under mot menneskjeborni
32 Naj ga povišujejo tudi v skupnosti ljudstva in ga hvalijo v zboru starešin.
og høglova honom i folkesamling og lovsyngja honom der dei gamle sit saman.
33 Reke spreminja v divjino in vodne izvire v suha tla,
Han gjorde elvar til ei øydemark og vatskjeldor til eit turrlende,
34 rodovitno deželo v jalovost zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej.
fruktsamt land til ei saltheid, for deira vondskap skuld, som budde der.
35 Divjino spreminja v stoječo vodo in suha tla v vodne izvire.
Han gjorde øydemark til innsjø og turrlende til vatskjeldor.
36 Tam daje lačnim, da prebivajo, da lahko postavijo mesto za prebivališče,
Og han let hungrige bu der, og dei bygde ein by til å bu i.
37 posejejo polja in zasadijo vinograde, ki lahko obrodijo sadove rasti.
Og dei sådde åkrar og planta vinhagar, og dei fekk grøda til å hausta.
38 Tudi blagoslavlja jih, tako da so silno pomnoženi in ne prenaša, [da] se njihova živina zmanjšuje.
Og han velsigna deim, og dei auka mykje, og av fe gav han deim ikkje lite.
39 Ponovno, pomanjšani so in ponižani zaradi zatiranja, stiske in bridkosti.
So minka dei att og vart nedbøygde av trykk og trengsla og sorg.
40 Zaničevanje izliva na prince in jim povzroča, da se klatijo po divjini, kjer ni poti.
Han som renner ut vanvyrdnad yver hovdingar og let deim villast i veglaus øydemark,
41 Vendar ubogega postavlja na visoko pred stisko in mu pripravlja družine kakor trop.
han lyfte upp den fatige or vesaldomen og auka ætterne som ei hjord.
42 Pravični bo to videl in se veselil; vsa krivičnost pa bo ustavila svoja usta.
Dei ærlege ser det og gled seg, og all vondskap let att sin munn.
43 Kdorkoli je moder in bo obeleževal te stvari, celó oni bodo razumeli Gospodovo ljubečo skrbnost.
Den som er vis, han gjeve gaum etter dette, og dei må merke Herrens nådegjerningar.
