Psalmi 107

1 Oh zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.

2 Tako naj govorijo Gospodovi odkupljenci, ki jih je odkupil iz sovražnikove roke

3 in jih zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od juga.

4 Tavali so po divjini, po osamljeni poti; nobenega mesta niso našli, da prebivajo v njem.

5 Lačni in žejni, njihova duša je oslabela v njih.

6 Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in jih je osvobodil iz njihovih tegob.

7 Vodil jih je naprej po pravi poti, da lahko gredo v mesto prebivanja.

8 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!

9 Kajti on nasičuje hrepenečo dušo in lačno dušo napolnjuje z dobroto.

10 Tem, ki so sedeli v temi in smrtni senci in bili zvezani v stiski in železu,

11 ker so se uprli zoper Božjo besedo in zaničevali namero Najvišjega,

12 je zato njihovo srce ponižal s trudom; padli so dol in nikogar ni bilo, da pomaga.

13 Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in rešil jih je iz njihovih tegob.

14 Privedel jih je iz teme in smrtne sence in pretrgal njihove vezi.

15 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom!

16 Kajti zlomil je velika vrata iz brona in presekal železne zapahe.

17 Bedaki, zaradi svojega prestopka in zaradi svojih krivičnosti so prizadeti.

18 Njihova duša prezira vse vrste hrane in približujejo se velikim vratom smrti.

19 Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in on jih rešuje iz njihovih tegob.

20 Poslal je svojo besedo, jih ozdravil in jih osvobodil pred njihovimi uničenji.

21 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!

22 Naj žrtvujejo klavne daritve zahvaljevanja in z veseljem oznanjajo njegova dela.

23 Tisti, ki gredo dol k morju na ladjah, da trgujejo po velikih vodah,

24 tisti vidijo Gospodova dela in njegove čudeže v globini.

25 Kajti on ukazuje in vzdiguje viharni veter, ki dviguje valove.

26 Le-ti se vzpenjajo k nebu, ponovno gredo dol h globinam. Njihova duša je zmehčana zaradi stiske.

27 Opotekajo se sem ter tja in omahujejo kakor pijan človek in ne vedo več kaj storiti.

28 Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in jih izpeljuje iz njihovih tegob.

29 Vihar spreminja v tišino, tako da so njegovi valovi mirni.

30 Potem so veseli, ker so mirni; tako jih privede v njihovo želeno pristanišče.

31 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom!

32 Naj ga povišujejo tudi v skupnosti ljudstva in ga hvalijo v zboru starešin.

33 Reke spreminja v divjino in vodne izvire v suha tla,

34 rodovitno deželo v jalovost zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej.

35 Divjino spreminja v stoječo vodo in suha tla v vodne izvire.

36 Tam daje lačnim, da prebivajo, da lahko postavijo mesto za prebivališče,

37 posejejo polja in zasadijo vinograde, ki lahko obrodijo sadove rasti.

38 Tudi blagoslavlja jih, tako da so silno pomnoženi in ne prenaša, [da] se njihova živina zmanjšuje.

39 Ponovno, pomanjšani so in ponižani zaradi zatiranja, stiske in bridkosti.

40 Zaničevanje izliva na prince in jim povzroča, da se klatijo po divjini, kjer ni poti.

41 Vendar ubogega postavlja na visoko pred stisko in mu pripravlja družine kakor trop.

42 Pravični bo to videl in se veselil; vsa krivičnost pa bo ustavila svoja usta.

43 Kdorkoli je moder in bo obeleževal te stvari, celó oni bodo razumeli Gospodovo ljubečo skrbnost.