Psalmi 106
1 Hvalite Gospoda. O zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.
Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, ker je vekomaj milost njegova.
2 Kdo lahko izreče mogočna Gospodova dela? Kdo lahko naznanja vso njegovo hvalo?
Kdo bi dopovedal najvišjo moč Gospodovo, oznanil vso hvalo njegovo?
3 Blagoslovljeni so tisti, ki se držijo sodbe in tisti, ki ob vseh časih ravna pravično.
O blagor jim, ki se držé postave té, ki delajo pravico vsak čas!
4 Spomni se me, oh Gospod, z naklonjenostjo, ki jo prinašaš svojemu ljudstvu. Oh obišči me s svojo rešitvijo duše,
Spomni se me, Gospod, po blagovoljnosti, katero izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z blaginjo svojo.
5 da lahko vidim dobro tvojega izbranca, da se lahko veselim v veselju tvojega naroda, da se lahko ponašam s tvojo dediščino.
Da uživam izvoljenih tvojih dobroto, da se radujem radosti naroda tvojega; da se s posestjo tvojo ponašam.
6 Grešili smo s svojimi očeti, zagrešili smo krivičnost, ravnali smo zlobno.
Grešili smo z očeti svojimi: krivično smo delali, ravnali hudobno.
7 Naši očetje v Egiptu niso razumeli tvojih čudežev, niso se spominjali množice tvojih milosti, temveč so ga dražili pri morju, celó pri Rdečem morju.
Očetje naši niso umeli v Egiptu čudovitih dél tvojih; spominjali se niso milosti tvojih obilosti; temuč priliko so dajali izpremeniti jih pri morji, ko so stopali v morje trstovito.
8 Pa vendar jih je rešil zaradi svojega imena, da je lahko storil, da se spozna njegova mogočna moč.
Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.
9 Oštel je tudi Rdeče morje in le-to se je posušilo, tako jih je vodil skozi globine kakor skozi divjino.
Ker zarotil je trstovito morje, in posušilo se je; in peljal jih je skozi valove kakor skozi puščavo.
10 Rešil jih je iz roke tistega, ki jih je sovražil in jih odkupil iz sovražnikove roke.
Tako jih je rešil roke sovražnikove; otel jih je neprijateljeve roke.
11 Vode so pokrile njihove sovražnike; niti eden izmed njih ni preostal.
Pokrile pa so vode njih sovražnike; eden izmed njih ni ostal.
12 Potem so verjeli njegovim besedam; peli so njegovo hvalo.
Da sì so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo,
13 Kmalu so pozabili njegova dela, niso čakali na njegov nasvet,
Pozabili so naglo dél njegovih; čakali niso sveta njegovega.
14 temveč so silno hrepeneli v divjini in skušali Boga v puščavi.
Ampak iz poželjivosti v puščavi izkušali so Boga mogočnega v samoti.
15 Dal jim je njihovo zahtevo, toda poslal je pustost v njihove duše.
Tako da je podelivši jim, kar so prosili, poslal kugo nad nje.
16 Zavidali so tudi Mojzesu v taboru in Aronu, Gospodovemu svetemu.
Potem ko so bili nevoščljivi Mojzesu v šatorji, Aronu svetniku Gospodovemu,
17 Zemlja se je odprla in požrla Datána in pokrila Abirámovo druščino.
Odprla se je zemlja in požrla Datana in zagrnila je drhal Abiramovo.
18 V njuni druščini pa je bil vžgan ogenj, plamen je požgal zlobne.
In vnel se je ogenj v njih drhal, in s plamenom požgal krivične.
19 Naredili so tele na Horebu in oboževali ulito podobo.
Naredili so tele na Horebu, in klanjali so se podobi.
20 Tako so svojo slavo zamenjali v podobnost vola, ki jé travo.
In premenivši čast svojo v podobo vola, ki travo jé,
21 Pozabili so Boga, svojega rešitelja, ki je v Egiptu storil velike stvari,
Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, kateri je bil storil velike reči v Egiptu,
22 čudovita dela v Hamovi deželi in strašne stvari pri Rdečem morju.
Čudovita dela v deželi Kamovi, strašna pri trstovitem morji.
23 Zato je rekel, da jih bo uničil, če ne bi njegov izbranec Mojzes stal pred njim v vrzeli, da odvrne njegov bes, da jih ne bi uničil.
Zatorej je rekel, da jih bode pogubil; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v ón predór pred njim, da bi odvrnil jezo njegovo, da jih ne pogubi.
24 Da, prezirali so prijetno deželo, niso verovali njegovi besedi,
Zavrgli so tudi zaželeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.
25 temveč so godrnjali v svojih šotorih in niso prisluhnili Gospodovemu glasu.
In godrnjaje v šatorih svojih niso poslušali glasú Gospodovega.
26 Zato je dvignil svojo roko zoper njih, da jih zruši v divjini,
Zatorej je dvignil roko svojo ter prisegel, da jih podere v sami puščavi.
27 da uniči njihovo seme tudi med narodi in da jih razkropi po deželah.
In da podere seme njih med narodi, in razkropi jih po deželah.
28 Pridružili so se tudi k Báal Peórju in jedli žrtvovanje mrtvim.
Razen tega so se združili tudi z malikom Peorjem, in jedli mrtvih daritve.
29 Tako so ga s svojimi domiselnostmi dražili do jeze, in mednje je vdrla nadloga.
Klicali so tako Boga v nevoljo z deli svojimi, da je pridrla nad nje nadloga.
30 Potem se je dvignil Pinhás in izvršil sodbo in tako se je nadloga zaustavila.
Dokler ni vstal Pineas in storil sodbo, ter je bila ustavljena tista nadloga;
31 To mu je bilo šteto v pravičnost, vsem rodovom na vékomaj.
Kar se mu je štelo za pravico, od roda do roda vekomaj.
32 Jezili so ga tudi pri vodah prepira, tako da se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo,
Enako so razdražili gorečo jezo pri vodah prepira, tako da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih.
33 ker so dražili njegovega duha, tako da je s svojimi ustnicami nepremišljeno govoril.
Ko so bili razdražili duha njegovega, in je izgovoril z ustnami svojimi razdraženje svoje:
34 Niso pokončali narodov, glede katerih jim je Gospod zapovedal,
Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapovedal Gospod;
35 temveč so bili pomešani med pogane in se naučili njihovih del.
Ampak pomešali so se z onimi narodi in naučili se njih dél.
36 Služili so svojim malikom, ki so bili zanje past.
In čestili so njih podobe, katere so bile njim v izpotiko.
37 Da, svoje sinove in svoje hčere so žrtvovali hudičem
Ker darovali so sinove svoje in hčere svoje hudobnim duhovom;
38 in prelivali nedolžno kri, celó kri svojih sinov in svojih hčera, ki so jih žrtvovali kánaanskim malikom, in dežela je bila oskrunjena s krvjo.
In prelivali so nedolžno kri, kri sinov svojih in hčer svojih, katere so darovali podobam Kanaanskim, tako da je bila zemlja onečiščena z njih moritvami.
39 Tako so bili omadeževani s svojimi lastnimi deli in se šli vlačuganje s svojo lastno domiselnostjo.
In oskrunjali so se sè svojimi deli; prešestvovali z dejanji svojimi.
40 Zato je bil zoper njegovo ljudstvo vžgan Gospodov bes, do take mere, da je preziral svojo lastno dediščino.
Zatorej se je razsrdil Gospod nad ljudstvom svojim in studil svojo posest,
41 Izročil jih je v roko poganov in tisti, ki so jih sovražili, so vladali nad njimi.
Tako da jih je dal v roko narodom, da bi jim gospodovali njih sovražniki, črtilci,
42 Tudi njihovi sovražniki so jih zatirali in privedeni so bili v podjarmljenje, pod njihovo roko.
In jih zatirali njih neprijatelji, in da bi se poniževali pod njih roko.
43 Mnogokrat jih je osvobodil, toda dražili so ga s svojo namero in bili so ponižani zaradi svoje krivičnosti.
Mnogokrat jih je rešil, dasì so ga bili razsrdili z naklepom svojim, in so bili ponižani zavoljo krivice svoje.
44 Vendar ko je slišal njihovo vpitje, se je ozrl na njihovo stisko
Ozrl se je na njih stisko, slišal je njih vpitje.
45 in zanje se je spomnil svoje zaveze in se pokesal glede na množico svojih usmiljenj.
In spomnivši se zá nje zaveze svoje, kesal se je po obilosti milosti svojih;
46 Pripravil jim je tudi usmiljenje pred vsemi tistimi, ki so jih odvedli ujete.
Tako da jim je izkazal usmiljenje pred vsemí, kateri so jih v sužnjosti imeli.
47 Reši nas, oh Gospod, naš Bog in zberi nas izmed poganov, da se zahvaljujemo tvojemu svetemu imenu in da zmagujemo v tvojem hvaljenju.
Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih narodov, da slavimo sveto ime tvoje, in se s hvaljenjem priporočamo v hvali tvoji,
48 Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti do večnosti in vse ljudstvo naj reče: »Amen. Hvalite Gospoda.«
Blagoslovljen Gospod, Izraelov Bog, od veka do veka in vse ljudstvo naj govori: Aleluja!
