Psalmi 106
1 Hvalite Gospoda. O zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.
Aleluja! Hvalite Jahvu jer je dobar, jer je vječna ljubav njegova!
2 Kdo lahko izreče mogočna Gospodova dela? Kdo lahko naznanja vso njegovo hvalo?
Tko će izreć' djela moći Jahvine, tko li mu iskazat' sve pohvale?
3 Blagoslovljeni so tisti, ki se držijo sodbe in tisti, ki ob vseh časih ravna pravično.
Blaženi što drže naredbe njegove i čine pravo u svako doba!
4 Spomni se me, oh Gospod, z naklonjenostjo, ki jo prinašaš svojemu ljudstvu. Oh obišči me s svojo rešitvijo duše,
Sjeti me se, Jahve, po dobroti prema svome puku, pohodi me spasenjem svojim
5 da lahko vidim dobro tvojega izbranca, da se lahko veselim v veselju tvojega naroda, da se lahko ponašam s tvojo dediščino.
da uživam sreću izabranih tvojih, da se radujem radosti naroda tvoga, da tvojom se baštinom ponosim.
6 Grešili smo s svojimi očeti, zagrešili smo krivičnost, ravnali smo zlobno.
Zgriješismo kao oci naši, činismo bezakonje, bezbožno radismo.
7 Naši očetje v Egiptu niso razumeli tvojih čudežev, niso se spominjali množice tvojih milosti, temveč so ga dražili pri morju, celó pri Rdečem morju.
Oci naši u Egiptu, nehajni za čudesa tvoja, ne spominjahu se velike ljubavi tvoje, već na Svevišnjeg digoše se na Crvenom moru.
8 Pa vendar jih je rešil zaradi svojega imena, da je lahko storil, da se spozna njegova mogočna moč.
Al' on ih izbavi rad' imena svoga da pokaže silu svoju.
9 Oštel je tudi Rdeče morje in le-to se je posušilo, tako jih je vodil skozi globine kakor skozi divjino.
Zapovjedi Crvenome moru, i presahnu ono, provede ih izmed valÄa kao kroz pustinju.
10 Rešil jih je iz roke tistega, ki jih je sovražil in jih odkupil iz sovražnikove roke.
Iz ruku mrzitelja njih izbavi, oslobodi iz ruku dušmana.
11 Vode so pokrile njihove sovražnike; niti eden izmed njih ni preostal.
I prekriše vode neprijatelje njine, ne ostade nijednoga od njih.
12 Potem so verjeli njegovim besedam; peli so njegovo hvalo.
Vjerovahu riječima njegovim i hvale mu pjevahu.
13 Kmalu so pozabili njegova dela, niso čakali na njegov nasvet,
Zaboraviše brzo djela njegova, ne uzdaše se u volju njegovu.
14 temveč so silno hrepeneli v divjini in skušali Boga v puščavi.
Pohlepi se daše u pustinji, iskušavahu Boga u samoći.
15 Dal jim je njihovo zahtevo, toda poslal je pustost v njihove duše.
I dade im što iskahu, al' u duše njine on groznicu posla.
16 Zavidali so tudi Mojzesu v taboru in Aronu, Gospodovemu svetemu.
Zavidješe tada Mojsiju u taboru, Aronu, kog posveti Jahve.
17 Zemlja se je odprla in požrla Datána in pokrila Abirámovo druščino.
Otvori se zemlja, Datana proždrije, Abiramovo pokri mnoštvo.
18 V njuni druščini pa je bil vžgan ogenj, plamen je požgal zlobne.
Oganj pade na sve mnoštvo njino i zlotvore plamen sažga.
19 Naredili so tele na Horebu in oboževali ulito podobo.
Načiniše tele na Horebu, klanjahu se liku od zlata slivenu.
20 Tako so svojo slavo zamenjali v podobnost vola, ki jé travo.
Zamijeniše Slavu svoju likom bika što proždire travu.
21 Pozabili so Boga, svojega rešitelja, ki je v Egiptu storil velike stvari,
Zaboraviše Boga, koji ih izbavi u Egiptu znamenja čineći
22 čudovita dela v Hamovi deželi in strašne stvari pri Rdečem morju.
i čudesa u Kamovoj zemlji i strahote na Crvenome moru.
23 Zato je rekel, da jih bo uničil, če ne bi njegov izbranec Mojzes stal pred njim v vrzeli, da odvrne njegov bes, da jih ne bi uničil.
Već namisli da ih satre, al' Mojsije, izabranik njegov, zauze se za njih da srdžbu mu odvrati, te ih ne uništi.
24 Da, prezirali so prijetno deželo, niso verovali njegovi besedi,
Prezreše oni zemlju željkovanu ne vjerujuć' njegovoj riječi.
25 temveč so godrnjali v svojih šotorih in niso prisluhnili Gospodovemu glasu.
Mrmljahu pod šatorima svojim, ne poslušaše glasa Jahvina.
26 Zato je dvignil svojo roko zoper njih, da jih zruši v divjini,
Zakle se tada podignutom rukom: sve će ih pokosit' u pustinji,
27 da uniči njihovo seme tudi med narodi in da jih razkropi po deželah.
potomstvo njino međ' narode razbacat', njih razasut' po zemljama.
28 Pridružili so se tudi k Báal Peórju in jedli žrtvovanje mrtvim.
Posvetiše se Baal Peoru i jedoše žrtve bogova mrtvih.
29 Tako so ga s svojimi domiselnostmi dražili do jeze, in mednje je vdrla nadloga.
Razjariše ga nedjelima svojim, i on na njih pošast baci.
30 Potem se je dvignil Pinhás in izvršil sodbo in tako se je nadloga zaustavila.
Al' se Pinhas diže, sud izvrši i pošasti nesta tada.
31 To mu je bilo šteto v pravičnost, vsem rodovom na vékomaj.
U zasluge to mu uđe u sva pokoljenja dovijeka.
32 Jezili so ga tudi pri vodah prepira, tako da se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo,
Razjariše ga opet kraj voda meripskih, i Mojsija zlo pogodi zbog njih,
33 ker so dražili njegovega duha, tako da je s svojimi ustnicami nepremišljeno govoril.
jer mu duh već ogorčiše, nesmotrenu riječ izusti.
34 Niso pokončali narodov, glede katerih jim je Gospod zapovedal,
I ne istrijebiše naroda za koje im Jahve bješe naredio.
35 temveč so bili pomešani med pogane in se naučili njihovih del.
S poganima miješahu se, naučiše djela njina.
36 Služili so svojim malikom, ki so bili zanje past.
Štovahu likove njihove, koji im postaše zamka.
37 Da, svoje sinove in svoje hčere so žrtvovali hudičem
Žrtvovahu sinove svoje i svoje kćeri zlodusima.
38 in prelivali nedolžno kri, celó kri svojih sinov in svojih hčera, ki so jih žrtvovali kánaanskim malikom, in dežela je bila oskrunjena s krvjo.
Prolijevahu krv nevinu, krv sinova i kćeri svojih, koje žrtvovahu likovima kanaanskim. Zemlja bješe krvlju okaljana,
39 Tako so bili omadeževani s svojimi lastnimi deli in se šli vlačuganje s svojo lastno domiselnostjo.
djelima se svojim uprljaše, učiniše preljub svojim nedjelima.
40 Zato je bil zoper njegovo ljudstvo vžgan Gospodov bes, do take mere, da je preziral svojo lastno dediščino.
Na svoj narod Jahve srdžbom planu, zgadi mu se njegova baština.
41 Izročil jih je v roko poganov in tisti, ki so jih sovražili, so vladali nad njimi.
Predade ih u ruke pogana te vladahu njima mrzitelji njini.
42 Tudi njihovi sovražniki so jih zatirali in privedeni so bili v podjarmljenje, pod njihovo roko.
Mučili ih neprijatelji i tlačili rukom svojom.
43 Mnogokrat jih je osvobodil, toda dražili so ga s svojo namero in bili so ponižani zaradi svoje krivičnosti.
Prečesto ih izbavljaše, al' ga razjariše naumima svojim: pokošeni bjehu za bezakonja svoja.
44 Vendar ko je slišal njihovo vpitje, se je ozrl na njihovo stisko
On pogleda opet na nevolju njinu kad njihove molitve začu
45 in zanje se je spomnil svoje zaveze in se pokesal glede na množico svojih usmiljenj.
i sjeti se svog Saveza s njima, sažali se na njih u velikom milosrđu svome.
46 Pripravil jim je tudi usmiljenje pred vsemi tistimi, ki so jih odvedli ujete.
Učini da nađu milost u onih što ih bjehu zarobili.
47 Reši nas, oh Gospod, naš Bog in zberi nas izmed poganov, da se zahvaljujemo tvojemu svetemu imenu in da zmagujemo v tvojem hvaljenju.
Spasi nas, Jahve, Bože naš, i saberi nas od bezbožnih naroda da slavimo tvoje sveto ime, da se tvojom slavom ponosimo.
48 Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti do večnosti in vse ljudstvo naj reče: »Amen. Hvalite Gospoda.«
Blagoslovljen Jahve, Bog Izraelov, od vijeka dovijeka! I sav narod neka kaže: “Amen! Aleluja!”
