Psalmi 105
1 Oh zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime; med ljudstvom razglašajte njegova dela.
Luvutudila Yave matondo, lutela dizina diandi! Luzabikisa momo kavanga muidi makanda.
2 Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih.
Lunyimbidila; lunyimbidila minzitusu. Luyolukila mavanga mandi moso matsiminanga.
3 Ponašajte se z njegovim svetim imenom; naj se razveseljuje srce tistih, ki iščejo Gospoda.
Nkembo kuidi dizina diandi dinlongo; Bika mintima mi bobo bantombanga Yave mimona khini.
4 Iščite Gospoda in njegovo moč; vselej iščite njegov obraz.
Talanu kuidi Yave ayi kuidi zingolo ziandi; Tombanganu mu zithangu zioso zizi kiandi.
5 Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust,
Lutebukilanga moyo matsiminanga momo kavanga; bikumu biandi ayi zinzengolo ziozi kayamikisa;
6 oh, vi seme Abrahama, njegovega služabnika, vi otroci Jakoba, njegovega izbranca.
beno nkuna Abalahami, kisadi kiandi, beno bana ba Yakobi, batu bandi kasobula!
7 On je Gospod, naš Bog; njegove sodbe so po vsej zemlji.
Yave niandi Nzambi eto; zinzengolo ziandi zidi va ntoto wumvimba.
8 Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je zapovedal tisočêrim rodovom.
Wuntebukilanga moyo nguizani andi mu zithangu zioso, mambu momo katumina mu mili di zitsungi.
9 Katero zavezo je sklenil z Abrahamom in svojo prisego Izaku
Nguizani yoyi yi kawizana ayi Abalahami; ndefi yoyi kadila Izaki.
10 in isto potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo,
Wukindisa yawu kuidi Yakobi banga nzengolo; kuidi Iseli banga nguizani mu zithangu zioso;
11 rekoč: »Tebi bom dal kánaansko deželo, žreb vaše dediščine, «
“Kuidi ngeyo ndiela vana ntoto wu Kana banga kuku ki kiuka kioki wela tambula.”
12 ko jih je bilo po številu le malo ljudi, da, zelo malo in tujci v njej.
Buna bakidi thalu yi fioti kaka, bafioti kuandi, banzenza mu tsi beni;
13 Ko so hodili od enega naroda k drugemu, od enega kraljestva k drugemu ljudstvu
vayi baba kuenda diengilanga mu makanda-makanda tona mu kipfumu kimosi nate ku kipfumu kinkaka.
14 nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico; da, zaradi njih je grajal kralje,
Kasia vana ko minsua kuidi kadi mutu wumosi mu kuba yamisa mu diambu diawu wutemina mintinu.
15 rekoč: »Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.«
“Kadi simba batu bama bobo ndivinda mafuta; kadi vangila mimbikuidi miama mambu mambimbi.”
16 Poleg tega je nad deželo poklical lakoto; zlomil je celotno oporo kruha.
Wutumisa kanda kingolo va ntoto ayi wubunga bidia biawu bioso balunda.
17 Pred njimi je poslal človeka, celó Jožefa, ki je bil prodan za služabnika,
Buna wufidisa mutu wumosi ku ntualꞌawu: Zozefi wutekoso banga mvika.
18 katerega stopala so poškodovali z okovi, položen je bil v železo
Bakanga malu mandi mu zisieni; batula dinga diandi mu bisengo
19 do časa, ko je prišla njegova beseda; Gospodova beseda ga je prečistila.
nate mambu makatuba mavioka; nate mambu ma Yave mamonisa ti makiedika katuba.
20 Kralj je poslal in ga izpustil, celó vladar ljudstva in ga osvobodil.
Ntinu wufidisa ayi bannianguna; nyadi wu batu wunyekula mu kiphuanza.
21 Postavil ga je [za] gospodarja svoje hiše in vladarja vsega svojega imetja,
Wumbieka pfumu mu nzo andi nyadi wu bima bioso biobi kavua,
22 da po svoji mili volji zveže njegove prince in njegove senatorje uči modrosti.
mu longa bana ba mintinu boso bu kazodidi ayi vana nduenga kuidi bakulutu bandi.
23 Tudi Izrael je prišel v Egipt in Jakob je začasno prebival v Hamovi deželi.
Buna Iseli wukota ku Ezipite; Yakobi wuzingila banga nzenza mu tsi yi Hami.
24 Silno je pomnožil svoje ljudstvo in jih naredil močnejše kakor njihove sovražnike.
Yave wuvanga ti batu bandi babutuka kuwombo ayi wuba kitula batu bawombo viokila bobo baba lenda;
25 Njihovo srce je obrnil, da sovraži njegovo ljudstvo, da premeteno postopa z njegovimi služabniki.
bobo kabalula mintima mu lenda batu bandi, mu kuendila bisadi biandi manenga.
26 Poslal je svojega služabnika Mojzesa in Arona, ki ga je izbral.
Wufidisa Moyize, kisadi kiandi, ayi Aloni mutu wowo kasobula.
27 Prikazovala sta njegova znamenja med njimi in čudeže v Hamovi deželi.
Bavanga bidimbu biandi va khatitsikꞌawu, matsiminanga mandi mu tsi Hami.
28 Poslal je temo in jo naredil temačno in nista se uprla zoper njegovo besedo.
Wufidisa tombi ayi wutula tombi mu ntoto bila basia tinguna ko mambu mandi e?
29 Njihove vode je spremenil v kri in njihove ribe usmrtil.
Wukitula minlangu miawu menga; wumana sikisa vonda zimbizi ziawu.
30 Njihova dežela je po sobah njihovih kraljev porodila žab v obilju.
Mintoto miawu miwala bisioto; biobi bikota nate mu bivinga bi minyadi miawu.
31 Rekel je in prišle so različne vrste muh in uši po vseh njihovih krajih.
Wutuba ayi kuyiza zinzinzi ziba mitsa ayi zingungu mu tsi awu yoso.
32 Dal jim je točo za dež in ognjen ogenj po njihovi deželi.
Niandi wubalula mvula mu mvula yi matadi nzazi mu ntoto wumvimba.
33 Udaril je tudi njihove trte in njihova figova drevesa in zlomil drevesa njihovih krajev.
Wumana buisa minti miawu mi vinu ayi minti miawu mi figi, ayi kelula minti mi tsi awu.
34 Spregovoril je in prišle so leteče kobilice in gosenice in to brez števila,
Wutuba ayi makhoko mayiza; binzienzi bikambulu thalu.
35 pojedle so vsa njihova zelišča po celotni deželi in požrle sad njihovih tal.
Bidia kadika kunusu kinlangu mu tsi awu; bidia mimbutu mi ntoto awu.
36 Udaril je tudi vse prvorojence v njihovi deželi, vodilne izmed vse njihove moči.
Buna wumana vonda bana boso batheti mu tsi awu, mimbutu mioso mitheti mi zingolo ziawu.
37 Izpeljal jih je tudi s srebrom in zlatom, in med njihovimi rodovi ni bilo niti ene slabotne osebe.
Wutotula Iseli va kimosi ayi mfuna wu palata ayi nolo; ayi kusia monika ko mutu wumemata mu zimvila ziawu.
38 Egipt je bil vesel, ko so odšli, kajti strah pred njimi je padel nanje.
Ezipite yimona khini bubayenda bila tsisi yi Iseli yiba buila.
39 Razprostrl je oblak za pokrivalo in ogenj, da daje svetlobo v noči.
Wuyalumuna matuti mu diambu di kuba fuka ayi mbazu mu kuba kienzula va builu.
40 Ljudje so prosili in privedel je prepelice ter jih nasičeval z nebeškim kruhom.
Balomba ayi wuba fidisila zinuni ayi wuba yukutisa mu mapha ma diyilu.
41 Odprl je skalo in pridrle so vode, po suhih krajih so tekle kakor reka.
Wuzibula ditadi ayi nlangu wutotuka; banga nlangu wunneni wukumba mu dikanga.
42 Kajti spomnil se je svoje svete obljube in Abrahama, svojega služabnika.
Bila wutebukila moyo tsilꞌandi yinlongo yoyi kavana kuidi Abalahami, kisadi kiandi.
43 Svoje ljudstvo je izpeljal z radostjo in svoje izvoljene z veseljem
Wutotudila batu bandi mu khini batu bandi bobo kasobula mu biyoko bi mayangi.
44 in jim dal dežele poganov in podedovali so trud ljudstev,
Wuba vana mintoto mi makanda, ayi batambula kiuka kisala batu bankaka.
45 da bi se lahko držali njegovih zakonov in obeleževali njegove postave. Hvalite Gospoda.
Muingi balunda minsiku miandi ayi bakinzika Mina miandi. Luzitisa Yave.
