Psalmi 105
1 Oh zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime; med ljudstvom razglašajte njegova dela.
BOEIPA te uem uh lah. A ming te khue uh lah. A khoboe te pilnam rhoek taengah tukkil uh lah.
2 Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih.
Amah te hlai uh lah. Amah te tingtoeng uh lamtah amah kah khobaerhambae boeih te lolmang taeng uh lah.
3 Ponašajte se z njegovim svetim imenom; naj se razveseljuje srce tistih, ki iščejo Gospoda.
A ming cim neh thangthen uh lamtah, BOEIPA aka tlap rhoek kah a lungbuei tah a kohoe saeh.
4 Iščite Gospoda in njegovo moč; vselej iščite njegov obraz.
BOEIPA neh amah kah a sarhi te tlap lah. A maelhmai khaw tlap taitu lah.
5 Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust,
A kopoekrhainah a saii neh a ka dongkah laitloeknah bangla anih khobaerhambae khaw,
6 oh, vi seme Abrahama, njegovega služabnika, vi otroci Jakoba, njegovega izbranca.
A sal Abraham tiingan neh a coelh Jakob koca rhoek loh thoelh uh lah.
7 On je Gospod, naš Bog; njegove sodbe so po vsej zemlji.
BOEIPA amah ni mamih kah Pathen coeng. A laitloeknah khaw diklai pum ah om.
8 Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je zapovedal tisočêrim rodovom.
A paipi tekumhal duela a thoelh dongah cadilcahma thawngkhat ham olka a uen.
9 Katero zavezo je sklenil z Abrahamom in svojo prisego Izaku
Abraham neh Isaak taengah a saii a olhlo te,
10 in isto potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo,
Jakob taengah oltlueh la, Israel taengah kumhal paipi la a sut pah.
11 rekoč: »Tebi bom dal kánaansko deželo, žreb vaše dediščine, «
Te dongah, “Kanaan kho rhi te na rho la nang taengah kam paek ni,” na ti nah.
12 ko jih je bilo po številu le malo ljudi, da, zelo malo in tujci v njej.
A hlang kah hlangmi te a sii la om pueng tih, a khuiah bakuep uh.
13 Ko so hodili od enega naroda k drugemu, od enega kraljestva k drugemu ljudstvu
Te vaengah namtom taeng lamkah namtom taengla, ram pakhat lamkah pilnam pakhat taengla poengdoe uh.
14 nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico; da, zaradi njih je grajal kralje,
Amih aka hnaemtaek ham hlang khueh pah pawt tih amih kongah manghai rhoek khaw a tluung pah.
15 rekoč: »Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.«
Ka koelh soah ben boel lamtah ka tonghma rhoek te thaehuet thil boeh,” a ti nah.
16 Poleg tega je nad deželo poklical lakoto; zlomil je celotno oporo kruha.
Khokha a khue vaengah kho khuiah conghol neh caak boeih te a phae pah.
17 Pred njimi je poslal človeka, celó Jožefa, ki je bil prodan za služabnika,
Amih hmai kah a tueih hlang, Joseph te sal bangla a yoih.
18 katerega stopala so poškodovali z okovi, položen je bil v železo
A kho te hlong neh a phaep pah uh a hinglu ah thicung loh a toeh.
19 do časa, ko je prišla njegova beseda; Gospodova beseda ga je prečistila.
A olthui a thoeng tue a pha due BOEIPA kah olthui loh ol loh anih te a cil a poe.
20 Kralj je poslal in ga izpustil, celó vladar ljudstva in ga osvobodil.
Manghai loh a tah dongah pilnam aka taem loh anih a doek tih a hlah.
21 Postavil ga je [za] gospodarja svoje hiše in vladarja vsega svojega imetja,
Amah im kah boei neh a hnopai boeih aka taemrhai hamla,
22 da po svoji mili volji zveže njegove prince in njegove senatorje uči modrosti.
A hinglu bangla a mangpa rhoek te khoh tih a hamca rhoek te cueih sak ham te a khueh.
23 Tudi Izrael je prišel v Egipt in Jakob je začasno prebival v Hamovi deželi.
Te vaengah Israel loh Egypt la kun tih Jakob loh Ham kho ah bakuep.
24 Silno je pomnožil svoje ljudstvo in jih naredil močnejše kakor njihove sovražnike.
Tedae a pilnam te muep a pungtai sak tih a rhal rhoek lakah a yet sak.
25 Njihovo srce je obrnil, da sovraži njegovo ljudstvo, da premeteno postopa z njegovimi služabniki.
BOEIPA loh a sal rhoek te rhaithi sak tih, a pilnam aka hmuhuet ham Egypt rhoek kah lungbuei te a maelh pah.
26 Poslal je svojega služabnika Mojzesa in Arona, ki ga je izbral.
A sal Moses neh anih ham a coelh Aron te a tueih.
27 Prikazovala sta njegova znamenja med njimi in čudeže v Hamovi deželi.
Amih rhoi loh Egypt rhoek taengah Boeipa kah miknoek olka a tueng sak rhoi tih, Ham kho ah khaw kopoekrhai hno te a tueng sak rhoi.
28 Poslal je temo in jo naredil temačno in nista se uprla zoper njegovo besedo.
Khohmuep a tueih tih a hmuep sak dongah Boeipa kah olthui olka te koek uh thai pawh.
29 Njihove vode je spremenil v kri in njihove ribe usmrtil.
A tui te thii la a poeh sak tih a nga khaw a duek sak.
30 Njihova dežela je po sobah njihovih kraljev porodila žab v obilju.
A kho kah bukak rhoek te a manghai rhoek kah imkhui la a khae sak.
31 Rekel je in prišle so različne vrste muh in uši po vseh njihovih krajih.
Amah loh a uen tih a khorhi tom ah pil neh pilhlip uihli tlung.
32 Dal jim je točo za dež in ognjen ogenj po njihovi deželi.
Khonal te rhael la a poeh sak tih a kho ah hmaisai hmai la coeng.
33 Udaril je tudi njihove trte in njihova figova drevesa in zlomil drevesa njihovih krajev.
A misur neh a thaibu te khaw a haih pah tih a khorhi kah thing te a khaem pah.
34 Spregovoril je in prišle so leteče kobilice in gosenice in to brez števila,
A uen bal tih kaisih neh lungang te tae na pawt la halo.
35 pojedle so vsa njihova zelišča po celotni deželi in požrle sad njihovih tal.
Te vaengah a kho kah baelhing boeih a caak tih a khohmuen kah a thaihtae khaw a caak pah.
36 Udaril je tudi vse prvorojence v njihovi deželi, vodilne izmed vse njihove moči.
A kho khuikah caming boeih neh a thahuem boeih khuikah a thaihcuek te a ngawn pah.
37 Izpeljal jih je tudi s srebrom in zlatom, in med njihovimi rodovi ni bilo niti ene slabotne osebe.
Te vaengah amih te cak neh, sui neh ham pawk puei dongah amah koca rhoek khuikah tah paloe pawh.
38 Egipt je bil vesel, ko so odšli, kajti strah pred njimi je padel nanje.
Amih Egypt rhoek te birhihnah loh a vuei tih amih rhoek a nong vaengah a kohoe uh.
39 Razprostrl je oblak za pokrivalo in ogenj, da daje svetlobo v noči.
Himbaiyan bangla cingmai a yaal pah tih khoyin ah hmai a vang pah.
40 Ljudje so prosili in privedel je prepelice ter jih nasičeval z nebeškim kruhom.
A bih vaengah tanghuem a khuen pah tih vaan kah buh te amih a kum sak.
41 Odprl je skalo in pridrle so vode, po suhih krajih so tekle kakor reka.
Lungpang a ong vaengah tui ha phuet tih rhamrhae ah tuiva la a long sak te,
42 Kajti spomnil se je svoje svete obljube in Abrahama, svojega služabnika.
a sal Abraham taengkah a olkhueh cim te a poek dongah ni.
43 Svoje ljudstvo je izpeljal z radostjo in svoje izvoljene z veseljem
A pilnam khaw omngaihnah tamlung a coelh neh a khuen.
44 in jim dal dežele poganov in podedovali so trud ljudstev,
Te vaengah namtu rhoek kah a thakthaenah namtom khohmuen te a paek tih a pang uh te,
45 da bi se lahko držali njegovih zakonov in obeleževali njegove postave. Hvalite Gospoda.
a oltlueh ngaithuen sak ham neh a olkhueng te kueinah sak ham ni. BOEIPA te thangthen lah.
