< Psalmi 102 >

1 Usliši mojo molitev, oh Gospod in moje vpitje naj pride do tebe.
Oración de alguien que está sufriendo y está cansado, encomendando sus problemas al el Señor. Por favor, Señor, ¡escucha mi oración! ¡Escucha mi clamor a ti pidiendo ayuda!
2 Svojega obraza ne skrivaj pred menoj na dan, ko sem v stiski; nagni k meni svoje uho. Na dan, ko kličem, mi naglo odgovori.
¡No escondas tu rostro de mí en mis horas de angustia! Vuélvete y escúchame, y responde rápido cuando llamo.
3 Kajti moji dnevi so použiti kakor dim in moje kosti so sežgane kakor ognjišče.
¡Porque mi vida está desapareciendo como el humo; siento como si mi cuerpo estuviera en llamas!
4 Moje srce je prizadeto in ovenelo kakor trava, tako da pozabljam jesti svoj kruh.
¡Soy como la grama que se secó, y se marchitó, ya ni recuerdo cuándo debo comer!
5 Zaradi glasu mojega stokanja se moje kosti lepijo na mojo kožo.
Mis gemidos me han revestido; mis huesos se dejan ver a través de mi piel.
6 Podoben sem pelikanu iz divjine; podoben sem sovi v puščavi.
Soy como un búho del desierto, como una pequeña lechuza entre las ruinas.
7 Bedim in sem kakor vrabec sam na strehi.
No puedo conciliar el sueño. Soy como un pájaro solitario en la azotea.
8 Moji sovražniki me ves dan grajajo in tisti, ki so besni name, prisegajo zoper mene.
Mis enemigos se mofan de mí. Se burlan y maldicen en mi nombre.
9 Kajti pepel sem jedel kakor kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom,
Las cenizas son mi comida; mis lágrimas gotean encima de mi bebida,
10 zaradi tvojega ogorčenja in tvojega besa, kajti vzdignil si me in me vrgel dol.
Por tu hostilidad y tu enojo, me recogiste y me volviste arrojar bien lejos.
11 Moji dnevi so kakor senca, ki se zmanjšuje in izsušen sem kakor trava.
Mi vida se desvanece lentamente como sombras nocturnas, me estoy marchitando como la grama.
12 Toda ti, oh Gospod, boš ostal na veke in tvoj spomin vsem rodovom.
Pero tú, Señor, reinarás para siempre, tu gloria perdurará por todas las generaciones.
13 Vstal boš in imel usmiljenje do Siona, kajti čas, da mu [izkažeš] naklonjenost, da, določeni čas je prišel.
Te levantarás y tendrás piedad de Jerusalén, porque es tiempo de que seas gentil con la ciudad, el tiempo ha llegado.
14 Kajti tvoji služabniki uživajo v njegovih kamnih in so naklonjeni njegovemu prahu.
Porque las personas que te siguen aman sus piedras; ¡valoran incluso su polvo!
15 Tako se bodo pogani bali Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave.
Entonces las naciones te temerán, Señor; todos los reyes de la tierra se postrarán ante tu presencia.
16 Ko bo Gospod zgradil Sion, se bo prikazal v svoji slavi.
Porque el Señor reconstruirá Jerusalén; y aparecerá con gloria.
17 Upošteval bo molitev revežev in ne bo preziral njihove molitve.
Atenderá las oraciones de los desamparados; no ignorará sus pedidos.
18 To bo zapisano za prihajajoči rod; in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.
Que esto sea recordado por las generaciones futuras, para que las personas que aún no han nacido alaben al Señor:
19 Kajti on je pogledal dol iz višine svojega svetišča, z nebes je Gospod pogledal zemljo,
Porque él mira desde los cielos, desde lo más alto de su lugar santo; él observa a la tierra desde su trono,
20 da usliši stokanje jetnika, da osvobodi tiste, ki so določeni za smrt,
para responder a los lamentos de los prisioneros, para liberar a los hijos de la muerte.
21 da oznani Gospodovo ime na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu,
Y como resultadoj la maravillosa naturaleza del Señor será alabada en Jerusalén con alabanzas,
22 ko se zberejo skupaj ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu.
cuando las personas de todos los reinos se reúnan para adorar al Señor.
23 Oslabil je mojo moč na poti, skrajšal je moje dneve.
Pero, en cuanto a mí, él me quitó la salud cuando era joven, acortando mi vida.
24 Rekel sem: »Oh moj Bog, ne odstrani me v sredi mojih dni; tvoja leta so skozi vse rodove.«
Clamé al Señor, “Mi Dios, ¡No me arrebates mi vida mientras aún soy joven! Tú eres el único que vive para siempre.
25 Od davnine si položil temelj zemlji in nebo je delo tvojih rok.
Hace mucho tiempo creaste la tierra; hiciste los cielos.
26 Ta [dva] bosta izginila, toda ti boš ostal. Da, vsa se bosta postarala kakor obleka; zamenjal ju boš kakor suknjo in bosta zamenjani,
Y ellos llegarán a su fin, pero tú no. Todos ellos se desgastarán como la ropa, y tú los cambiarás y los tirarás.
27 toda ti si isti in tvoja leta ne bodo imela konca.
Pero tú eres el único que vive para siempre; tus años nunca llegarán a un fin.
28 Otroci tvojih služabnikov bodo nadaljevali in njihovo seme bo utrjeno pred teboj.
Nuestros hijos vivirán contigo, y los hijos de nuestros hijos crecerán en tu presencia”.

< Psalmi 102 >