< Pregovori 1 >

1 Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,
Proverbios de Salomón, hijo de David, rey de Israel:
2 da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja,
para aprender sabiduría e instrucción, para entender las palabras sensatas;
3 da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranskost;
para instruirse en la sabiduría, en la justicia, equidad y rectitud;
4 da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost.
para enseñar discernimiento a los sencillos, y a los jóvenes conocimientos y discreción.
5 Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom,
Escuche el sabio y acrecerá en saber. El hombre inteligente adquirirá maestría
6 da bo razumel pregovor in razlago, besede modrih in njihove temne izreke.
en entender las parábolas y su sentido misterioso, las sentencias de los sabios y sus enigmas.
7 Strah Gospodov je začetek spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje.
El temor de Yahvé es el principio de la sabiduría; solo los insensatos desprecian la sabiduría y la doctrina.
8 Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere,
Escucha, hijo mío, la instrucción de tu padre; y no deseches las enseñanzas de tu madre.
9 kajti ona bosta ornament milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu.
Serán una corona de gracia para tu cabeza, un collar para tu cuello.
10 Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli.
Hijo mío, si los malvados quieren seducirte, no les des oído;
11 Če rečejo: »Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega,
si te dicen: “Ven con nosotros; pongamos asechanzas a la vida ajena, tendamos por mero antojo celadas al inocente;
12 požrimo jih žive kakor grob in cele, kakor tiste, ki gredo dol v jamo. (Sheol h7585)
traguémoslos vivos, como el sepulcro, enteros, como los que descienden a la fosa; (Sheol h7585)
13 Našli bomo vse dragoceno imetje, svoje hiše bomo napolnili z ukradenim blagom.
y hallaremos preciosas riquezas, henchiremos de despojos nuestras casas.
14 Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.«
Echa tu suerte con nosotros; sea una sola la bolsa de todos nosotros.”
15 Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo,
Hijo mío, no sigas sus caminos; aparta tu pie de sus senderos;
16 kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri.
porque sus pies corren al mal, van presurosos a derramar sangre.
17 Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekoli ptice.
En vano se tiende la red ante los ojos de los pájaros;
18 In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja.
mas ellos arman asechanzas a su propia sangre, traman maquinaciones contra su propia vida.
19 Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje svojim lastnikom.
Tal es la senda de los codiciosos de ganancia, quita la vida a los propios dueños.
20 Modrost kliče zunaj, svoj glas izreka na ulicah,
La sabiduría clama en las calles, en las plazas levanta su voz;
21 kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka svoje besede, rekoč:
llama donde hay más concurso de gente, en las puertas de la ciudad expone su doctrina:
22 »Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje?
¿Hasta cuándo, oh necios, amaréis la necedad? ¿Hasta cuándo los burladores se deleitarán en burlas, y odiarán los fatuos la sabiduría?
23 Obrnite se na moj opomin. Glejte, na vas bom izlila svojega duha, razglašala vam bom svoje besede.
Volveos para (oír) mi instrucción, y derramaré sobre vosotros mi espíritu, quiero enseñaros mis palabras.
24 Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa noben človek ni upošteval,
Os convidé y no respondisteis, tendí mis manos, y nadie prestó atención;
25 temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina,
rechazasteis todos mis consejos, y ningún caso hicisteis de mis amonestaciones.
26 se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah,
Por eso también yo me reiré de vuestra calamidad, y me burlaré cuando os sobrevenga el espanto,
27 ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba.
cuando os sobrevenga cual huracán el terror, cuando caiga sobre vosotros, como torbellino, la calamidad, y os acometan la angustia y la tribulación.
28 Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli,
Entonces me llamarán, y no les responderé; madrugarán a buscarme, y no me hallarán,
29 ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega.
por cuanto aborrecieron la instrucción y abandonaron el temor de Dios,
30 Ničesar niso hoteli od mojega nasveta. Prezirali so vsak moj opomin.
no amando mi consejo, y desdeñando mis exhortaciones.
31 Zato bodo jedli od sadu svoje lastne poti in napolnjeni bodo s svojimi lastnimi naklepi.
Comerán los frutos de su conducta, y se saciarán de sus propios consejos.
32 Kajti odvračanje od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo.
Porque la indocilidad lleva a los necios a la muerte, y la prosperidad de los insensatos es causa de su ruina.
33 Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.«
Mas el que me escucha, habitará seguro, y vivirá tranquilo sin temer el mal.

< Pregovori 1 >