Pregovori 1
1 Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,
Parabolæ Salomonis, filii David, regis Israël,
2 da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja,
ad sciendam sapientiam et disciplinam;
3 da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranskost;
ad intelligenda verba prudentiæ, et suscipiendam eruditionem doctrinæ, justitiam, et judicium, et æquitatem:
4 da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost.
ut detur parvulis astutia, adolescenti scientia et intellectus.
5 Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom,
Audiens sapiens, sapientior erit, et intelligens gubernacula possidebit.
6 da bo razumel pregovor in razlago, besede modrih in njihove temne izreke.
Animadvertet parabolam et interpretationem, verba sapientum et ænigmata eorum.
7 Strah Gospodov je začetek spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje.
Timor Domini principium sapientiæ; sapientiam atque doctrinam stulti despiciunt.
8 Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere,
Audi, fili mi, disciplinam patris tui, et ne dimittas legem matris tuæ:
9 kajti ona bosta ornament milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu.
ut addatur gratia capiti tuo, et torques collo tuo.
10 Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli.
Fili mi, si te lactaverint peccatores, ne acquiescas eis.
11 Če rečejo: »Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega,
Si dixerint: Veni nobiscum, insidiemur sanguini; abscondamus tendiculas contra insontem frustra;
deglutiamus eum sicut infernus viventem, et integrum quasi descendentem in lacum; (Sheol h7585)
13 Našli bomo vse dragoceno imetje, svoje hiše bomo napolnili z ukradenim blagom.
omnem pretiosam substantiam reperiemus; implebimus domos nostras spoliis:
14 Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.«
sortem mitte nobiscum, marsupium unum sit omnium nostrum:
15 Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo,
fili mi, ne ambules cum eis; prohibe pedem tuum a semitis eorum:
16 kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri.
pedes enim illorum ad malum currunt, et festinant ut effundant sanguinem.
17 Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekoli ptice.
Frustra autem jacitur rete ante oculos pennatorum.
18 In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja.
Ipsi quoque contra sanguinem suum insidiantur, et moliuntur fraudes contra animas suas.
19 Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje svojim lastnikom.
Sic semitæ omnis avari: animas possidentium rapiunt.
20 Modrost kliče zunaj, svoj glas izreka na ulicah,
Sapientia foris prædicat; in plateis dat vocem suam:
21 kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka svoje besede, rekoč:
in capite turbarum clamitat; in foribus portarum urbis profert verba sua, dicens:
22 »Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje?
Usquequo, parvuli, diligitis infantiam, et stulti ea quæ sibi sunt noxia cupient, et imprudentes odibunt scientiam?
23 Obrnite se na moj opomin. Glejte, na vas bom izlila svojega duha, razglašala vam bom svoje besede.
convertimini ad correptionem meam. En proferam vobis spiritum meum, et ostendam vobis verba mea.
24 Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa noben človek ni upošteval,
Quia vocavi, et renuistis; extendi manum meam, et non fuit qui aspiceret:
25 temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina,
despexistis omne consilium meum, et increpationes meas neglexistis.
26 se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah,
Ego quoque in interitu vestro ridebo, et subsannabo cum vobis id quod timebatis advenerit.
27 ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba.
Cum irruerit repentina calamitas, et interitus quasi tempestas ingruerit; quando venerit super vos tribulatio et angustia:
28 Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli,
tunc invocabunt me, et non exaudiam; mane consurgent, et non invenient me:
29 ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega.
eo quod exosam habuerint disciplinam, et timorem Domini non susceperint,
30 Ničesar niso hoteli od mojega nasveta. Prezirali so vsak moj opomin.
nec acquieverint consilio meo, et detraxerint universæ correptioni meæ.
31 Zato bodo jedli od sadu svoje lastne poti in napolnjeni bodo s svojimi lastnimi naklepi.
Comedent igitur fructus viæ suæ, suisque consiliis saturabuntur.
32 Kajti odvračanje od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo.
Aversio parvulorum interficiet eos, et prosperitas stultorum perdet illos.
33 Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.«
Qui autem me audierit, absque terrore requiescet, et abundantia perfruetur, timore malorum sublato.
