< Pregovori 1 >
1 Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,
2 da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja,
3 da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranskost;
4 da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost.
5 Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom,
6 da bo razumel pregovor in razlago, besede modrih in njihove temne izreke.
7 Strah Gospodov je začetek spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje.
8 Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere,
9 kajti ona bosta ornament milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu.
10 Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli.
11 Če rečejo: »Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega,
12 požrimo jih žive kakor grob in cele, kakor tiste, ki gredo dol v jamo. (Sheol )
13 Našli bomo vse dragoceno imetje, svoje hiše bomo napolnili z ukradenim blagom.
14 Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.«
15 Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo,
16 kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri.
17 Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekoli ptice.
18 In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja.
19 Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje svojim lastnikom.
20 Modrost kliče zunaj, svoj glas izreka na ulicah,
21 kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka svoje besede, rekoč:
22 »Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje?
23 Obrnite se na moj opomin. Glejte, na vas bom izlila svojega duha, razglašala vam bom svoje besede.
24 Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa noben človek ni upošteval,
25 temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina,
26 se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah,
27 ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba.
28 Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli,
29 ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega.
30 Ničesar niso hoteli od mojega nasveta. Prezirali so vsak moj opomin.
31 Zato bodo jedli od sadu svoje lastne poti in napolnjeni bodo s svojimi lastnimi naklepi.
32 Kajti odvračanje od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo.
33 Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.«
