< Pregovori 9 >
1 Modrost je zgradila svojo hišo, izklesala je svojih sedem stebrov,
Premudrost sazida sebi kuæu, i otesa sedam stupova;
2 pobila je svoje živali, zmešala je svoje vino, prav tako je pripravila svojo mizo.
Pokla stoku svoju, rastvori vino svoje, i postavi sto svoj.
3 Poslala je svoje dekle. Na najvišjih krajih mesta kliče:
Posla djevojke svoje, te zove svrh visina gradskih:
4 »Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu reče:
Ko je lud, neka se uvrati ovamo. I bezumnima veli:
5 »Pridi, jej od mojega kruha in pij od vina, ki sem ga namešala.«
Hodite, jedite hljeba mojega, i pijte vina koje sam rastvorila.
6 Zapusti nespametne in živi in pojdi po poti razumevanja.
Ostavite ludost i biæete živi, i idite putem razuma.
7 Kdor graja posmehljivca, samemu sebi pridobiva sramoto in kdor ošteje zlobnega človeka, sebi pridobiva madež.
Ko uèi potsmjevaèa, prima sramotu; i ko kori bezbožnika, prima rug.
8 Ne grajaj posmehljivca, da te ne zasovraži. Oštej modrega človeka, in te bo ljubil.
Ne karaj potsmjevaèa da ne omrzne na te; karaj mudra, i ljubiæe te.
9 Daj poučevanje modremu človeku in bo še modrejši, pouči pravičnega človeka in pomnožil se bo v znanju.
Kaži mudrome, i biæe još mudriji; pouèi pravednoga, i znaæe više.
10 Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje svetega je razumevanje.
Poèetak je mudrosti strah Gospodnji, i znanje je svetijeh stvari razum.
11 Kajti po meni bodo tvoji dnevi pomnoženi in leta tvojega življenja ti bodo narasla.
Jer æe se mnom umnožiti dani tvoji i dodaæe ti se godine životu.
12 Če si moder, boš moder zase, toda če se posmehuješ, boš to sam trpel.
Ako budeš mudar, sebi æeš biti mudar; ako li budeš potsmjevaè, sam æeš tegliti.
13 Nespametna ženska je kričava. Naivna je in ničesar ne ve.
Žena bezumna plaha je, luda i ništa ne zna;
14 Kajti sedi pri vratih svoje hiše, na sedežu, na visokih krajih mesta,
I sjedi na vratima od kuæe svoje na stolici, na visinama gradskim,
15 da kliče mimoidoče, ki gredo naravnost na svojih poteh:
Te vièe one koji prolaze, koji idu pravo svojim putem:
16 »Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu pravi:
Ko je lud? neka se uvrati ovamo. I bezumnome govori:
17 »Ukradene vode so sladke in kruh, pojeden na skrivnem, je prijeten.«
Voda je kradena slatka, i hljeb je sakriven ugodan.
18 Toda ta ne spozna, da so tam mrtvi in da so njeni gostje v globinah pekla. (Sheol )
A on ne zna da su ondje mrtvaci i u dubokom grobu da su zvanice njezine. (Sheol )