Pregovori 9
1 Modrost je zgradila svojo hišo, izklesala je svojih sedem stebrov,
Sapientia ædificavit sibi domum, excidit columnas septem.
2 pobila je svoje živali, zmešala je svoje vino, prav tako je pripravila svojo mizo.
Immolavit victimas suas, miscuit vinum, et proposuit mensam suam.
3 Poslala je svoje dekle. Na najvišjih krajih mesta kliče:
Misit ancillas suas ut vocarent ad arcem, et ad mœnia civitatis:
4 »Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu reče:
Si quis est parvulus, veniat ad me. Et insipientibus locuta est:
5 »Pridi, jej od mojega kruha in pij od vina, ki sem ga namešala.«
Venite, comedite panem meum, et bibite vinum quod miscui vobis.
6 Zapusti nespametne in živi in pojdi po poti razumevanja.
Relinquite infantiam, et vivite, et ambulate per vias prudentiæ.
7 Kdor graja posmehljivca, samemu sebi pridobiva sramoto in kdor ošteje zlobnega človeka, sebi pridobiva madež.
Qui erudit derisorem, ipse iniuriam sibi facit: et qui arguit impium, sibi maculam generat.
8 Ne grajaj posmehljivca, da te ne zasovraži. Oštej modrega človeka, in te bo ljubil.
Noli arguere derisorem, ne oderit te. Argue sapientem, et diliget te.
9 Daj poučevanje modremu človeku in bo še modrejši, pouči pravičnega človeka in pomnožil se bo v znanju.
Da sapienti occasionem, et addetur ei sapientia. Doce iustum, et festinabit accipere.
10 Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje svetega je razumevanje.
Principium sapientiæ timor Domini: et scientia sanctorum, prudentia.
11 Kajti po meni bodo tvoji dnevi pomnoženi in leta tvojega življenja ti bodo narasla.
Per me enim multiplicabuntur dies tui, et addentur tibi anni vitæ.
12 Če si moder, boš moder zase, toda če se posmehuješ, boš to sam trpel.
Si sapiens fueris, tibimetipsi eris: si autem illusor, solus portabis malum.
13 Nespametna ženska je kričava. Naivna je in ničesar ne ve.
Mulier stulta et clamosa, plenaque illecebris, et nihil omnino sciens,
14 Kajti sedi pri vratih svoje hiše, na sedežu, na visokih krajih mesta,
sedit in foribus domus suæ super sellam in excelso urbis loco,
15 da kliče mimoidoče, ki gredo naravnost na svojih poteh:
ut vocaret transeuntes per viam, et pergentes itinere suo:
16 »Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.« Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu pravi:
Qui est parvulus, declinet ad me. Et vecordi locuta est:
17 »Ukradene vode so sladke in kruh, pojeden na skrivnem, je prijeten.«
Aquæ furtivæ dulciores sunt, et panis absconditus suavior.
