Pregovori 8
1 Mar ne kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu?
Numquid non sapientia clamitat, et prudentia dat vocem suam?
2 Stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih steza.
In summis, excelsisque verticibus supra viam, in mediis semitis stans,
3 Kliče pri velikih vratih, pri mestnem vhodu, pri vstopanju, pri vratih.
iuxta portas civitatis in ipsis foribus loquitur, dicens:
4 Vam, oh možje, kličem in moj glas je k človeškim sinovom.
O viri, ad vos clamito, et vox mea ad filios hominum.
5 Oh vi preprosti, razumite modrost, in vi bedaki, bodite razumevajočega srca.
Intelligite parvuli astutiam, et insipientes animadvertite.
6 Poslušajte, kajti govorila bom o odličnih stvareh in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari.
Audite, quoniam de rebus magnis locutura sum: et aperientur labia mea, ut recta prædicent.
7 Kajti moja usta bodo govorila resnico, zlobnost pa je mojim ustnicam ogabnost.
Veritatem meditabitur guttur meum, et labia mea detestabuntur impium.
8 Vse besede mojih ust so v pravičnosti, v njih ni ničesar kljubovalnega ali sprevrženega.
Iusti sunt omnes sermones mei, non est in eis pravum quid, neque perversum.
9 So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje.
recti sunt intelligentibus, et æqui invenientibus scientiam.
10 Sprejmite moje poučevanje in ne srebra in spoznanje raje kakor izbrano zlato.
Accipite disciplinam meam, et non pecuniam: doctrinam magis, quam aurum eligite.
11 Kajti modrost je boljša kakor rubini in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej.
Melior est enim sapientia cunctis pretiosissimis: et omne desiderabile ei non potest comparari.
12 Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo, odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti.
Ego sapientia habito in consilio, et eruditis intersum cogitationibus.
13 Gospodov strah je sovražiti zlo. Ponos, aroganco, zlobno pot in kljubovalna usta sovražim.
Timor Domini odit malum: arrogantiam, et superbiam, et viam pravam, et os bilingue detestor.
14 Nasvet je moj in zdrava modrost. Jaz sem razumevanje, jaz imam moč.
Meum est consilium, et æquitas, mea est prudentia, mea est fortitudo.
15 Po meni kraljujejo kralji in princi odrejajo pravico.
Per me reges regnant, et legum conditores iusta decernunt:
16 Po meni vladajo princi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki.
Per me principes imperant, et potentes decernunt iustitiam.
17 Ljubim tiste, ki me ljubijo in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli.
Ego diligentes me diligo: et qui mane vigilant ad me, invenient me.
18 Bogastva in čast sta z menoj; da, trajna bogastva in pravičnost.
Mecum sunt divitiæ, et gloria, opes superbæ, et iustitia.
19 Moj sad je boljši kakor zlato; da, kakor čisto zlato in moje poplačilo kakor izbrano srebro.
Melior est enim fructus meus auro, et lapide pretioso, et genimina me argento electo.
20 Vodim po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe,
In viis iustitiæ ambulo, in medio semitarum iudicii,
21 da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje in jaz bom napolnila njihove zaklade.
ut ditem diligentes me, et thesauros eorum repleam.
22 Gospod me je imel v lasti od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine.
Dominus possedit me in initio viarum suarum, antequam quidquam faceret a principio.
23 Bila sem postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja.
Ab æterno ordinata sum, et ex antiquis antequam terra fieret.
24 Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena, ko tam ni bilo studencev, obilnih z vodo.
Nondum erant abyssi, et ego iam concepta eram: necdum fontes aquarum eruperant:
25 Preden so bile gore nameščene, pred hribi sem bila rojena,
necdum montes gravi mole constiterant: ante colles ego parturiebar:
26 medtem ko še ni naredil zemlje niti polj niti najvišjega dela iz prahu sveta.
adhuc terram non fecerat, et flumina, et cardines orbis terræ.
27 Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je postavil obod na obličju globine,
Quando præparabat cælos, aderam: quando certa lege, et gyro vallabat abyssos:
28 ko je zgoraj osnoval oblake, ko je utrdil studence globin,
quando æthera firmabat sursum, et librabat fontes aquarum:
29 ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi, ko je določil temelje zemlje,
quando circumdabat mari terminum suum, et legem ponebat aquis, ne transirent fines suos: quando appendebat fundamenta terræ:
30 tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim,
Cum eo eram cuncta componens: et delectabar per singulos dies, ludens coram eo omni tempore;
31 radostna na naseljivem delu njegovega zemeljskega [kroga] in moja veselja so bila s človeškimi sinovi.
ludens in orbe terrarum: et deliciæ meæ esse, cum filiis hominum.
32 Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci, kajti blagoslovljeni so tisti, ki se drže mojih poti.
Nunc ergo filii audite me: Beati, qui custodiunt vias meas.
33 Poslušajte poučevanje, bodite modri in tega ne zavrnite.
Audite disciplinam, et estote sapientes, et nolite abiicere eam.
34 Blagoslovljen je človek, ki me posluša, ki dnevno bedi pri mojih velikih vratih, ki čaka pri podbojih mojih vrat.
Beatus homo qui audit me, et qui vigilat ad fores meas quotidie, et observat ad postes ostii mei.
35 Kajti kdor me najde, najde življenje in dosegel bo naklonjenost od Gospoda.
Qui me invenerit, inveniet vitam, et hauriet salutem a Domino:
36 Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji lastni duši. Vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt.
qui autem in me peccaverit, lædet animam suam. Omnes, qui me oderunt, diligunt mortem.
