Pregovori 8
1 Mar ne kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu?
Ne propovijeda li mudrost i ne diže li razboritost svoj glas?
2 Stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih steza.
Navrh brda, uza cestu, na raskršćima stoji,
3 Kliče pri velikih vratih, pri mestnem vhodu, pri vstopanju, pri vratih.
kod izlaza iz grada, kraj ulaznih vrata, ona glasno viče:
4 Vam, oh možje, kličem in moj glas je k človeškim sinovom.
“Vama, o ljudi, propovijedam i upravljam svoj glas sinovima ljudskim.
5 Oh vi preprosti, razumite modrost, in vi bedaki, bodite razumevajočega srca.
Shvatite mudrost, vi neiskusni, a vi nerazumni, urazumite srce.
6 Poslušajte, kajti govorila bom o odličnih stvareh in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari.
Slušajte, jer ću zboriti o važnim stvarima, i moje će usne otkriti što je pravo.
7 Kajti moja usta bodo govorila resnico, zlobnost pa je mojim ustnicam ogabnost.
Jer moje nepce zbori istinu i zloća je mojim usnama mrska.
8 Vse besede mojih ust so v pravičnosti, v njih ni ničesar kljubovalnega ali sprevrženega.
Sve su riječi mojih usta pravične, u njima nema ništa ni krivo ni prijetvorno.
9 So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje.
Sve su one jasne razboritomu i pravedne onomu tko je stekao spoznaju.
10 Sprejmite moje poučevanje in ne srebra in spoznanje raje kakor izbrano zlato.
Primajte radije moju pouku no srebro i znanje požudnije od zlata.
11 Kajti modrost je boljša kakor rubini in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej.
Jer mudrost je vrednija od biserja i nikakve se dragocjenosti ne mogu porediti s njom.
12 Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo, odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti.
Ja, mudrost, boravim s razboritošću i posjedujem znanje umna djelovanja.
13 Gospodov strah je sovražiti zlo. Ponos, aroganco, zlobno pot in kljubovalna usta sovražim.
Strah Gospodnji mržnja je na zlo. Oholost, samodostatnost, put zloće i usta puna laži - to ja mrzim.
14 Nasvet je moj in zdrava modrost. Jaz sem razumevanje, jaz imam moč.
Moji su savjet i razboritost, ja sam razbor i moja je jakost.
15 Po meni kraljujejo kralji in princi odrejajo pravico.
Po meni kraljevi kraljuju i velikaši dijele pravdu.
16 Po meni vladajo princi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki.
Po meni knezuju knezovi i odličnici i svi suci zemaljski.
17 Ljubim tiste, ki me ljubijo in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli.
Ja ljubim one koji ljube mene i nalaze me koji me traže.
18 Bogastva in čast sta z menoj; da, trajna bogastva in pravičnost.
U mene je bogatstvo i slava, postojano dobro i pravednost.
19 Moj sad je boljši kakor zlato; da, kakor čisto zlato in moje poplačilo kakor izbrano srebro.
Moj je plod bolji od čista i žežena zlata i moj je prihod bolji od čistoga srebra.
20 Vodim po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe,
Ja kročim putem pravde, sred pravičnih staza,
21 da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje in jaz bom napolnila njihove zaklade.
da dadem dobra onima koji me ljube i napunim njihove riznice.
22 Gospod me je imel v lasti od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine.
Jahve me stvori kao počelo svoga djela, kao najraniji od svojih čina, u pradoba;
23 Bila sem postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja.
oblikovana sam još od vječnosti, odiskona, prije nastanka zemlje.
24 Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena, ko tam ni bilo studencev, obilnih z vodo.
Rodih se kad još nije bilo pradubina, dok nije bilo izvora obilnih voda.
25 Preden so bile gore nameščene, pred hribi sem bila rojena,
Rodih se prije nego su utemeljene gore, prije brežuljaka.
26 medtem ko še ni naredil zemlje niti polj niti najvišjega dela iz prahu sveta.
Kad još ne bijaše načinio zemlje, ni poljana, ni početka zemaljskom prahu;
27 Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je postavil obod na obličju globine,
kad je stvarao nebesa, bila sam nazočna, kad je povlačio krug na licu bezdana.
28 ko je zgoraj osnoval oblake, ko je utrdil studence globin,
Kad je u visini utvrđivao oblake i kad je odredio snagu izvoru pradubina;
29 ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi, ko je določil temelje zemlje,
kad je postavljao moru njegove granice da mu se vode ne preliju preko obala, kad je polagao temelje zemlji,
30 tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim,
bila sam kraj njega, kao graditeljica, bila u radosti, iz dana u dan, igrajući pred njim sve vrijeme:
31 radostna na naseljivem delu njegovega zemeljskega [kroga] in moja veselja so bila s človeškimi sinovi.
igrala sam po tlu njegove zemlje, i moja su radost djeca čovjekova.
32 Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci, kajti blagoslovljeni so tisti, ki se drže mojih poti.
Tako, djeco, poslušajte me, blago onima koji čuvaju moje putove.
33 Poslušajte poučevanje, bodite modri in tega ne zavrnite.
Poslušajte pouku - da stečete mudrost i nemojte je odbaciti.
34 Blagoslovljen je človek, ki me posluša, ki dnevno bedi pri mojih velikih vratih, ki čaka pri podbojih mojih vrat.
Blago čovjeku koji me sluša i bdi na mojim vratima svaki dan i koji čuva dovratnike moje.
35 Kajti kdor me najde, najde življenje in dosegel bo naklonjenost od Gospoda.
Jer tko nalazi mene, nalazi život i stječe milost od Jahve.
36 Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji lastni duši. Vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt.
A ako se ogriješi o mene, udi svojoj duši: svi koji mene mrze ljube smrt.”
