< Pregovori 8 >
1 Mar ne kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu?
Cueihnah loh n'khue moenih a? Lungcuei loh a ol a huel dae ta.
2 Stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih steza.
Longpuei taengkah hmuensang som ah a im kah a hawn ah khaw pai ta.
3 Kliče pri velikih vratih, pri mestnem vhodu, pri vstopanju, pri vratih.
Vangpuei la a kun phai kah vongka hmoi ah khaw thohka kah a rhai ah khaw tamhoe ta.
4 Vam, oh možje, kličem in moj glas je k človeškim sinovom.
Aw hlang rhoek, nangmih te kang khue tih ka olthang he khaw hlang capa ham ni.
5 Oh vi preprosti, razumite modrost, in vi bedaki, bodite razumevajočega srca.
Hlangyoe rhoek loh khinglangnah yakming lamtah aka ang rhoek loh lungbuei te yakming lah.
6 Poslušajte, kajti govorila bom o odličnih stvareh in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari.
Hnatun uh, rhaengsang la ka thui dongah ka hmuilai ka ongnah he vanat la om.
7 Kajti moja usta bodo govorila resnico, zlobnost pa je mojim ustnicam ogabnost.
Ka ka loh oltak a thuep tih halangnah te ka hmuilai kah a tueilaehkoi ni.
8 Vse besede mojih ust so v pravičnosti, v njih ni ničesar kljubovalnega ali sprevrženega.
Ka ka dongkah duengnah olthui boeih he a hloo vilvak moenih.
9 So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje.
Aka yakming ham tah boeih langya tih mingnah aka dang ham tah thuem ngawn.
10 Sprejmite moje poučevanje in ne srebra in spoznanje raje kakor izbrano zlato.
Ka thuituennah tangka nen pawt tih, mingnah he sui a coelh lakah khaw lo lah.
11 Kajti modrost je boljša kakor rubini in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej.
Cueihnah tah lungvang lakah then tih ngaihnah sarhui khaw te nen te vanat sak thai pawh.
12 Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo, odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti.
Kamah tah cueihnah, khinglangnah neh kho ka sak tih thuepnah dongkah mingnah te ka hmuh.
13 Gospodov strah je sovražiti zlo. Ponos, aroganco, zlobno pot in kljubovalna usta sovražim.
BOEIPA hinyahnah dongah a thae la koevoeinah te thiinah ham ni hoemdamnah neh a thae longpuei khaw, calaak ol khaw ka hmuhuet.
14 Nasvet je moj in zdrava modrost. Jaz sem razumevanje, jaz imam moč.
Cilsuep neh lungming cueihnah tah kamah taengah, ka yakmingnah neh, kamah ham thayung thamal la om.
15 Po meni kraljujejo kralji in princi odrejajo pravico.
Kai rhangneh manghai rhoek loh manghai tih boeica rhoek loh duengnah neh a taem uh.
16 Po meni vladajo princi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki.
Kai rhangneh mangpa rhoek khaw boei uh tih hlangcong boeih loh duengnah lai a tloek uh.
17 Ljubim tiste, ki me ljubijo in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli.
Kai aka lung, aka lungnah te ka lungnah tih kai aka toem rhoek loh kai m'hmuh uh.
18 Bogastva in čast sta z menoj; da, trajna bogastva in pravičnost.
Khuehtawn neh thangpomnah khaw, aka nguel boeirhaeng neh duengnah khaw kamah taengah om.
19 Moj sad je boljši kakor zlato; da, kakor čisto zlato in moje poplačilo kakor izbrano srebro.
Sui neh suicilh lakah ka thaih then tih ka cangvuei khaw cak lakah cae.
20 Vodim po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe,
Duengnah caehlong ah tiktamnah a hawn khui la ka pongpa.
21 da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje in jaz bom napolnila njihove zaklade.
Kai aka lungnah tah ka koe ka pang sak tih a thakvoh te ka koei pah.
22 Gospod me je imel v lasti od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine.
Daengrhae daengkhoi lamkah a bibi, hlamat kah a longpuei a tongcuek ah BOEIPA loh kai n'lai coeng.
23 Bila sem postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja.
Khosuen lamloh, a lu lamloh, diklai khothoeng lamloh kai n'hloe.
24 Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena, ko tam ni bilo studencev, obilnih z vodo.
Kai ka poe vaengah tuidung khaw ana om pawh, tuisih tui ana phul pawh.
25 Preden so bile gore nameščene, pred hribi sem bila rojena,
Tlang a buek hlan ah som a tueng hlan ah ka cuen coeng.
26 medtem ko še ni naredil zemlje niti polj niti najvišjega dela iz prahu sveta.
Te vaengah diklai khaw, tollong khaw, lunglai dongkah laipi lamhma khaw ana saii moenih.
27 Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je postavil obod na obličju globine,
Vaan a soepsoei ham vaengkah, tuidung hman kah a kueluek te a tarhit ham vaengkah khaw kamah ni.
28 ko je zgoraj osnoval oblake, ko je utrdil studence globin,
A sang hmuen kah khomong thah sak ham khaw, tuidung tuiphuet tanglue sak ham vaengah khaw,
29 ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi, ko je določil temelje zemlje,
Tuitunli te a rhi suem pah ham vaengah khaw ka om coeng. Te dongah tui loh BOEIPA ol te poe pawh. Diklai kah a yung te a tarhit ham vaengah ka om coeng.
30 tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim,
Amah taengah bibi thai la ka om tih hnin bal hnin bal hlahmaenah neh ka om. A tue boeih dongah amah mikhmuh ah ka luem.
31 radostna na naseljivem delu njegovega zemeljskega [kroga] in moja veselja so bila s človeškimi sinovi.
A khohmuen kah lunglai dongah aka luem loh hlang ca te khaw ka hlahmaenah coeng.
32 Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci, kajti blagoslovljeni so tisti, ki se drže mojih poti.
Te dongah ca rhoek loh kamah taengah hnatun uh lamtah kamah kah yoethen longpuei ngaithuen uh.
33 Poslušajte poučevanje, bodite modri in tega ne zavrnite.
Thuituennah he hnatun lamtah cueih lamtah hlahpham boeh.
34 Blagoslovljen je človek, ki me posluša, ki dnevno bedi pri mojih velikih vratih, ki čaka pri podbojih mojih vrat.
Kamah taengah aka hnatun Ka thohkhaih taengah a hnin a hnin ah aka hak, ka thohka kah rhungsut aka ngaithuen hlang tah a yoethen pai.
35 Kajti kdor me najde, najde življenje in dosegel bo naklonjenost od Gospoda.
Kai aka hmu long tah hingnah te a hmuh rhoe a hmuh tih, BOEIPA taengkah kolonah a dang.
36 Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji lastni duši. Vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt.
Tedae kai aka hmaang long tah a hinglu a huet, kai aka thiinah boeih loh dueknah te a lungnah.