< Pregovori 6 >
1 Moj sin, če si pôrok za svojega prijatelja, če si udaril svojo roko s tujcem,
2 si ulovljen z besedami svojih ust, si vzet z besedami svojih ust.
3 Sedaj stôri to, moj sin in se osvobodi, ko si prišel v roko svojega prijatelja. Pojdi, ponižaj se in prepričaj svojega prijatelja.
4 Ne daj spanja svojim očem niti dremanja svojim vekam.
5 Osvobodi se kakor srna pred lovčevo roko in kakor ptica pred ptičarjevo roko.
6 Pojdi k mravlji, ti lenuh, preudari njene poti in bodi moder,
7 ki nima ne vodnika, ne nadzornika ali ne vladarja,
8 svojo hrano si pripravlja poleti in svojo hrano zbira na žetvi.
9 Doklej boš spal, oh lenuh? Kdaj boš vstal iz svojega spanja?
10 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
11 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoje pomanjkanje kakor oborožen človek.
12 Nespodobna oseba, zloben človek, ki hodi s kljubovalnimi usti,
13 mežika s svojimi očmi, govori s svojimi stopali, uči s svojimi prsti.
14 Kljubovalnost je v njegovem srcu, nenehno snuje vragolijo, seje neenotnost.
15 Zato bo njegova katastrofa prišla nenadoma, nenadoma bo zlomljen brez zdravila.
16 Teh šest stvari sovraži Gospod; da, sedem mu jih je ogabnost:
17 ponosen pogled, lažniv jezik in roke, ki prelijejo nedolžno kri,
18 srce, ki snuje zlobne zamisli, stopala, ki so nagla v teku k vragoliji,
19 kriva priča, ki govori laži in kdor seje neenotnost med brati.
20 Moj sin, drži se zapovedi svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere.
21 Nenehno si ju privezuj na svoje srce in zavezuj si ju okoli svojega vratu.
22 Kadar greš, te bo vodila, kadar spiš, te bo obvarovala in kadar se zbudiš, se bo pogovarjala s teboj.
23 Kajti zapoved je svetilka; in postava je svetloba in graje poučevanja so pot življenja,
24 da te obvarujejo pred zlo žensko, pred priliznjenim jezikom tuje ženske.
25 V svojem srcu si ne požêli njene lepote niti naj te ona ne ujame s svojimi vekami.
26 Kajti s pomočjo vlačugarske ženske je mož priveden do koščka kruha in zakonolomka bo lovila dragoceno življenje.
27 Mar lahko človek vzame ogenj v svoje naročje in njegova oblačila ne bodo ožgana?
28 Mar lahko kdo hodi po žerjavici in njegova stopala ne bodo opečena?
29 Tako kdor hodi k ženi svojega soseda, kdorkoli se je dotika, ne bo nedolžen.
30 Ljudje ne prezirajo tatu, če krade, da zadovolji svojo dušo, kadar je lačen,
31 toda če je najden, naj povrne sedemkratno; izročil bo vse imetje svoje hiše.
32 Toda kdorkoli z žensko zagreši zakonolomstvo, nima razumevanja. Tisti, ki to počne, uničuje svojo lastno dušo.
33 Prejel bo rano in nečast in njegova graja ne bo izbrisana.
34 Kajti ljubosumje je bes moškega, zato ne bo prizanesel na dan maščevanja.
35 Ne bo se ozrl na kakršnokoli odkupnino niti ne bo zadovoljen počival, čeprav mu daješ mnogo daril.