Pregovori 5
1 Moj sin, prisluhni moji modrosti in svoje uho pripogni k mojemu razumevanju,
Son min, gjev agt på min visdom, lut øyra ned til mitt vit!
2 da boš lahko upošteval preudarnost in da bodo tvoje ustnice lahko obvarovale spoznanje.
So du kann halda deg gløggtenkt, og lipporne gøyma på kunnskap.
3 Kajti ustnice tuje ženske kapljajo kakor satovje in njena usta so bolj prilizljiva kakor olje,
For honning dryp av skjøkjelippor, og hennar gom er sleipar’ enn olje,
4 toda njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.
men til slutt er ho beisk som malurt, kvass som eit tvieggja sverd.
Hennar føter stig ned til dauden, hennar fet fører radt til helheims. (Sheol h7585)
6 Da ne bi preudarjal steze življenja, njene poti so premične, da jih ti ne moreš spoznati.
Ho gjeng ikkje livsens stig, gålaus vinglar ho vegvill.
7 Zato mi torej prisluhnite, oh vi otroci in ne odidite od besed mojih ust.
Og no, søner, høyr på meg, og vik ikkje frå det munnen min mæler!
8 Svojo pot odstrani daleč od nje in ne pridi blizu vrat njene hiše,
Lat din veg vera langt frå henne, kom’kje nær til husdøri hennar!
9 da ne bi svoje časti dal drugim in svojih let krutemu,
Annars gjev du din vænleik til andre, åt ein hardstyrar åri dine.
10 da ne bi bili tujci nasičeni s tvojim premoženjem in bi bili tvoji napori v hiši tujca
Av di eiga vil framande mettast, det du samla med stræv, kjem i annanmanns hus,
11 in boš končno žaloval, ko bo tvoje meso in tvoje telo iztrošeno
so du lyt stynja til slutt når ditt hold og kjøt er upptært,
12 in rečeš: »Kako sem sovražil poučevanje in je moje srce preziralo opomin
og segja: «Kor kunde eg hata tukt, og hjarta mitt vanvyrda age?
13 in nisem ubogal glasu svojih učiteljev niti svojega ušesa nagnil k tem, ki so me poučevali!
Kvi høyrde eg ikkje på meistrarne mine, og lydde på deim som lærde meg?
14 Bil sem skoraj v vsem zlu v sredi skupnosti in zbora.«
Nær var eg komen ille i det midt i mengdi som sat til tings.»
15 Pij vode iz svojega lastnega vodnega zbiralnika in tekoče vode iz svojega lastnega izvira.
Drikk or din eigen brunn, det som renn or di eigi kjelda!
16 Naj bodo tvoji studenci razpršeni naokoli in reke vodá po ulicah.
Skulde kjeldorne dine renna på gata, vatsbekkjerne dine ute på torgi?
17 Naj bodo samo tvoji lastni in ne s teboj [tudi] tujčevi.
Lat deim vera berre for deg, og ikkje for framande med deg!
18 Naj bo tvoj studenec blagoslovljen in razveseljuj se z ženo svoje mladosti.
Kjelda di vere velsigna, gled du deg i din ungdoms viv.
19 Ona naj bo kakor ljubeča košuta in prijetna srna. Naj te njene prsi zadovoljijo ob vseh časih in vedno bodi očaran z njeno ljubeznijo.
Elskhugs-hindi, ynde-gasella - barmen hennar alltid deg kveikje, stødt vere du trylt av hennar kjærleik.
20 Zakaj hočeš biti ti, moj sin, očaran s tujo žensko in objemati naročje tujke?
Kvi skulde du, son min, tryllast av onnor kona, og femna barmen på framand kvinna?
21 Kajti človekove poti so pred Gospodovimi očmi in on preudarja vsa njegova ravnanja.
For Herren hev kvar manns vegar for augo, og han jamnar alle hans stigar.
22 Njegove lastne krivičnosti bodo zlobnega vzele k sebi in držan bo z vrvmi svojih grehov.
Den gudlause vert fanga i misgjerningarne sine, hans synde-band bind honom fast.
23 Umrl bo brez poučevanja in v veličini svoje neumnosti bo zašel na stranpot.
Han døyr av di han ikkje let seg aga, og ved sin store dårskap tumlar han i koll.
