< Pregovori 31 >
1 Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je učila njegova mati.
Ord av kong Lemuel, profetord som mor hans prenta inn i honom:
2 Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub?
Kva skal eg segja, son min, ja kva, du mitt livs son, ja kva, du min lovnads-son?
3 Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje.
Gjev ikkje kvende di kraft, og far ikkje vegar som tynar kongar!
4 To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino niti za prince močna pijača,
Ei sømer det seg, Lemuel, for kongar, ei kongar sømer det seg å drikka vin, og ei for hovdingar å spyrja etter rusdrykk.
5 da ne bi pili in pozabili postave in izkrivili sodbo kateregakoli izmed prizadetih.
For drikk han, vil han gløyma kva som lov er, og venda retten fyre alle arminger.
6 Močno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtih src.
Lat han få rusdrykk som er åt å gå til grunns, og han få vin som gjeng med sorg i sjæli.
7 Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede.
At han kann drikka og si armod gløyma, og ikkje lenger minnast møda si.
8 Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih, ki so določeni k uničenju.
Lat upp din munn for mållaus mann, for alle deira sak som gjeng mot undergang!
9 Odpri svoja usta, sodi pravično in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega.
Lat upp din munn og rettvist døm, lat armingen og fatigmannen få sin rett!
10 Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini.
Ei dugande kona, kven finn vel ei slik? Høgre stend ho i pris enn perlor.
11 Srce njenega soproga varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu.
Mannsens hjarta lit på henne, og vinning vantar ikkje.
12 Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja.
Ho gjer honom godt og inkje vondt alle sine livedagar.
13 Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami.
Ho syter for ull og lin, og henderne strævar med hugnad.
14 Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč.
Ho er som kaupmanna-skip, langt burtantil fær ho si føda.
15 Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam.
Og uppe er ho i otta, og gjev sin huslyd mat og etlar åt ternone ut.
16 Prouči polje in ga kupuje; s sadom svojih rok zasadi vinograd.
Ho stilar på ein åker og fær han, for det ho med henderne tener ho plantar ein vingard.
17 Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte.
Kraft ho bind seg til belte um livet og gjer sine armar sterke.
18 Zaznava, da je njeno trgovanje dobro, njena sveča ponoči ne ugasne.
Ho merkar at hushaldet hennar gjeng godt, då sloknar’kje lampa hennar um natti.
19 Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico.
Ho retter henderne ut etter rokken, og fingrarne tek til teinen.
20 Svojo roko izteguje k ubogemu; da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu.
Ho opnar handi for armingen, retter ho ut til fatigmannen.
21 Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom.
Ei ræddast ho snø for huset sitt, for alt hennar hus er klædt i skarlaks-ty.
22 Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat.
Ho gjer seg tæpe og klær seg i finaste lin og purpur.
23 Njen soprog je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele.
Hennar mann er kjend i portarne, der han sit til tings med dei fremste i landet.
24 Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu.
Linskjortor gjer ho og sel, og belte gjev ho til kramkaren.
25 Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride.
Kraft og vyrdnad er klædnaden hennar, og ho lær åt dagen som kjem.
26 Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti.
Ho let upp munnen med visdom, mild upplæring ho gjev med si tunga.
27 Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja.
Koss det gjeng i huset agtar ho på, og ei et ho brød i letingskap.
28 Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena, tudi njen soprog in jo hvali.
Fram stig hennar søner og prisar ho sæl, og mannen syng henne lov:
29 Mnoge hčere so storile krepostno, toda ti jih prekašaš vse.
«Mange kvende stod høgt i dugleik, men du gjeng yver deim alle.»
30 Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena.
Vænleik er fals og fagerskap fåfengd; ei kona som ottast Herren, skal prisast.
31 Dajte ji od sadu njenih rok in naj jo njena lastna dela hvalijo v velikih vratih.
Lat ho få det ho vann med henderne sine, og pris i portarne av sine verk.