< Pregovori 31 >

1 Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je učila njegova mati.
Paroles du roi Lemuel, l’oracle que sa mère lui enseigna:
2 Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub?
Quoi, mon fils? et quoi, fils de mon ventre? et quoi, fils de mes vœux?
3 Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje.
Ne donne point ta force aux femmes, ni tes voies à celles qui perdent les rois.
4 To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino niti za prince močna pijača,
Ce n’est point aux rois, Lemuel, ce n’est point aux rois de boire du vin, ni aux grands [de dire]: Où sont les boissons fortes?
5 da ne bi pili in pozabili postave in izkrivili sodbo kateregakoli izmed prizadetih.
de peur qu’ils ne boivent, et n’oublient le statut, et ne fassent fléchir le jugement de tous les fils de l’affliction.
6 Močno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtih src.
Donnez de la boisson forte à celui qui va périr, et du vin à ceux qui ont l’amertume dans le cœur:
7 Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede.
qu’il boive et qu’il oublie sa pauvreté, et ne se souvienne plus de ses peines.
8 Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih, ki so določeni k uničenju.
Ouvre ta bouche pour le muet, pour la cause de tous les délaissés.
9 Odpri svoja usta, sodi pravično in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega.
Ouvre ta bouche, juge avec justice, et fais droit à l’affligé et au pauvre.
10 Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini.
Une femme vertueuse! Qui la trouvera? Car son prix est bien au-delà des rubis.
11 Srce njenega soproga varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu.
Le cœur de son mari se confie en elle, et il ne manquera point de butin.
12 Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja.
Elle lui fait du bien et non du mal, tous les jours de sa vie.
13 Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami.
Elle cherche de la laine et du lin, et travaille de ses mains avec joie.
14 Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč.
Elle est comme les navires d’un marchand, elle amène son pain de loin.
15 Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam.
Elle se lève quand il est encore nuit, et elle donne la nourriture à sa maison, et la tâche à ses servantes.
16 Prouči polje in ga kupuje; s sadom svojih rok zasadi vinograd.
Elle pense à un champ, et elle l’acquiert; du fruit de ses mains elle plante une vigne.
17 Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte.
Elle ceint ses reins de force, et fortifie ses bras.
18 Zaznava, da je njeno trgovanje dobro, njena sveča ponoči ne ugasne.
Elle éprouve que son trafic est bon; de nuit sa lampe ne s’éteint pas.
19 Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico.
Elle met la main à la quenouille, et ses doigts tiennent le fuseau.
20 Svojo roko izteguje k ubogemu; da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu.
Elle étend sa main vers l’affligé, et tend ses mains au nécessiteux.
21 Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom.
Elle ne craint pas la neige pour sa maison, car toute sa maison est vêtue d’écarlate.
22 Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat.
Elle se fait des tapis; le fin coton et la pourpre sont ses vêtements.
23 Njen soprog je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele.
Son mari est connu dans les portes quand il s’assied avec les anciens du pays.
24 Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu.
Elle fait des chemises, et les vend; et elle livre des ceintures au marchand.
25 Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride.
Elle est vêtue de force et de dignité, et elle se rit du jour à venir.
26 Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti.
Elle ouvre sa bouche avec sagesse, et la loi de la bonté est sur sa langue.
27 Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja.
Elle surveille les voies de sa maison, et ne mange pas le pain de paresse.
28 Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena, tudi njen soprog in jo hvali.
Ses fils se lèvent et la disent bienheureuse, son mari [aussi], et il la loue:
29 Mnoge hčere so storile krepostno, toda ti jih prekašaš vse.
Plusieurs filles ont agi vertueusement; mais toi, tu les surpasses toutes!
30 Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena.
La grâce est trompeuse, et la beauté est vanité; la femme qui craint l’Éternel, c’est elle qui sera louée.
31 Dajte ji od sadu njenih rok in naj jo njena lastna dela hvalijo v velikih vratih.
Donnez-lui du fruit de ses mains, et qu’aux portes ses œuvres la louent.

< Pregovori 31 >