Pregovori 31
1 Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je učila njegova mati.
Weche mag Ruoth Lemuel, ma gin weche matut ma min mare nopuonje.
2 Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub?
Yaye wuoda, yaye wuoda mane anywolo! Winja, in wuoda mane anywolo bangʼ ka Nyasaye osewinjo lemo mane atimonego singruok.
3 Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje.
Kik iket tekri kuom mon, kata nyalo mari kuom jogo maketho ruodhi.
4 To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino niti za prince močna pijača,
Ok en gima owinjore ne ruodhi, yaye Lemuel, mondo ruodhi omadh math makech, kata jotelo ogomb kongʼo gi chunygi duto,
5 da ne bi pili in pozabili postave in izkrivili sodbo kateregakoli izmed prizadetih.
nono ka gimetho to wigi diwil gi gima chik ochiko, ma gihiny joma ok nyal ka gitamogi e ratichgi.
6 Močno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtih src.
Chiw kongʼo ne jogo ma chunygi ool, to math makech ne jogo ma chunygi lit.
7 Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede.
Wegi mondo gimethi mondo wigi owil gi chan-gi kendo kik gichak gipar chandruokgi kendo.
8 Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih, ki so določeni k uničenju.
Wuo ka ichwako joma ok nyal wacho wachgi gin giwegi, ka ichwako jogo maonge nyalo.
9 Odpri svoja usta, sodi pravično in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega.
Wuo kendo ngʼad bura kare, chwak ratich jogo ma jochan kod jogo mochando.
10 Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini.
Dhako ma kite longʼo en ngʼa manyalo nwangʼo? Nengone oloyo kite ma nengogi tek.
11 Srce njenega soproga varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu.
Chwore ogenogo chutho kendo onge gima oreme.
12 Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja.
Okelone mana ber, ok hinyruok ndalo duto mar ngimane.
13 Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami.
Oyiero yie rombe kod tworo kendo otiyo matek gi lwete.
14 Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč.
Ochalo gi yiedhi mag ohala, kokelo chiemo moa kuma bor.
15 Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam.
Ochiewo aa e nindo ka pod piny mudho, ochiwo chiemo ne joode to moko omiyo nyiri matiyone.
16 Prouči polje in ga kupuje; s sadom svojih rok zasadi vinograd.
Omanyo puodho maber mi ongʼiew, kendo kuom ohala moloko opidhogo puothe mag olembe.
17 Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte.
Otiyo tijene gi teko duto; kendo oratego e tije motiyo.
18 Zaznava, da je njeno trgovanje dobro, njena sveča ponoči ne ugasne.
Oneno ni gik moloso miye ohala to tache ok tho gotieno.
19 Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico.
Ei lwete otingʼo yie rombe kendo omako gir chwecho gi lith lwetene.
20 Svojo roko izteguje k ubogemu; da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu.
Oyawo bade ne joma jochan kendo otero lwete ne jogo mochando.
21 Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom.
Ka piny ngʼich, oonge luoro ne joode, nikech giduto girwakore gi nengni mapichni.
22 Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat.
Oloso raum ne kitandane, orwakore gi lewni marep-rep maralik ma nengogi tek.
23 Njen soprog je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele.
Chwore imiyo luor e dhoranga dala maduongʼ, kama obedoe e dier jodongo mag gwengʼ.
24 Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu.
Oloso lewni marep-rep mi ousgi, kendo omiyo johala gik moko.
25 Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride.
Orwakore gi teko kod dimbruok; omiyo onyalo bedo mamor e ndalo mabiro.
26 Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti.
Owuoyo gi rieko kendo puonj mar adiera ni e lewe.
27 Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja.
Orito weche mag ode to ok ocham chiemb mifwadhi.
28 Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena, tudi njen soprog in jo hvali.
Nyithinde chungo kendo luonge ni en ngʼat mogwedhi, chwore bende pake, kawacho niya,
29 Mnoge hčere so storile krepostno, toda ti jih prekašaš vse.
“Mon mangʼeny timo gik mabeyo, to in iloyogi duto.”
30 Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena.
Ber mar wangʼ wuondo ji, to chia bende rumo; to dhako moluoro Jehova Nyasaye yudo pak.
31 Dajte ji od sadu njenih rok in naj jo njena lastna dela hvalijo v velikih vratih.
Miye pak moromo kode mondo onwangʼ kendo we mondo tijene okelne pak e dhorangach mar dala maduongʼ.
