Pregovori 29
1 Tisti, ki je pogosto grajan, otrjuje svoj vrat; nenadoma bo uničen in to brez rešitve.
Viro, qui corripientem dura cervice contemnit, repentinus ei superveniet interitus: et eum sanitas non sequetur.
2 Kadar so pravični na oblasti, se ljudstvo veseli, toda kadar zlobni rojevajo pravila, ljudstvo žaluje.
In multiplicatione iustorum lætabitur vulgus: cum impii sumpserint principatum, gemet populus.
3 Kdorkoli ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta, toda kdor se zadržuje s pocestnicami, zapravlja svoje imetje.
Vir, qui amat sapientiam, lætificat patrem suum: qui autem nutrit scorta, perdet substantiam.
4 Kralj s sodbo vzpostavlja deželo, toda kdor sprejema darila, jo prevrača.
Rex iustus erigit terram, vir avarus destruet eam.
5 Človek, ki laska svojemu bližnjemu, razpenja mrežo za njegova stopala.
Homo, qui blandis, fictisque sermonibus loquitur amico suo, rete expandit gressibus eius.
6 V prestopku hudobneža je zanka, toda pravični prepeva in se veseli.
Peccantem virum iniquum involvet laqueus: et iustus laudabit atque gaudebit.
7 Pravični preudarja stvar ubogega, toda zlobni se na to ne ozira.
Novit iustus causam pauperum: impius ignorat scientiam.
8 Posmehljivci mesto privedejo v zanko, toda modri možje odvrnejo bes.
Homines pestilentes dissipant civitatem: sapientes vero avertunt furorem.
9 Če se moder človek prička z nespametnim človekom, bodisi besni ali se smeje, tam ni počitka.
Vir sapiens, si cum stulto contenderit, sive irascatur, sive rideat, non inveniet requiem.
10 Krvoločnež sovraži poštenega, toda pravični išče njegovo dušo.
Viri sanguinum oderunt simplicem: iusti autem quærunt animam eius.
11 Bedak izreka vse svoje mišljenje, toda moder človek ga zadrži za pozneje.
Totum spiritum suum profert stultus: sapiens differt, et reservat in posterum.
12 Če vladar prisluhne lažem, so vsi njegovi služabniki zlobni.
Princeps, qui libenter audit verba mendacii, omnes ministros habet impios.
13 Ubog in varljiv človek se skupaj srečata; Gospod razsvetljuje oči obeh.
Pauper, et creditor obviaverunt sibi: utriusque illuminator est Dominus.
14 Kralju, ki zvesto sodi ubogega, bo njegov prestol utrjen na veke.
Rex, qui iudicat in veritate pauperes, thronus eius in æternum firmabitur.
15 Palica in opomin dajeta modrost, toda otrok, prepuščen samemu sebi, svoji materi prinaša sramoto.
Virga atque correptio tribuit sapientiam: puer autem, qui dimittitur voluntati suæ, confundit matrem suam.
16 Kadar so zlobni pomnoženi, narašča prestopek, toda pravični bodo videli njihov padec.
In multiplicatione impiorum multiplicabuntur scelera: et iusti ruinas eorum videbunt.
17 Grajaj svojega sina in dal ti bo počitek; da, tvoji duši bo dal veselje.
Erudi filium tuum, et refrigerabit te, et dabit delicias animæ tuæ.
18 Kjer ni videnja ljudstvo propada, toda kdor se drži postave, je srečen.
Cum prophetia defecerit, dissipabitur populus: qui vero custodit legem, beatus est.
19 Služabnik ne bo grajan z besedami; kajti čeprav razume, ne bo odgovoril.
Servus verbis non potest erudiri: quia quod dicis intelligit, et respondere contemnit.
20 Vidiš človeka, ki je nagel v svojih besedah? Več upanja je za bedaka kakor zanj.
Vidisti hominem velocem ad loquendum? stultitia magis speranda est, quam illius correptio.
21 Kdor svojega služabnika od otroških let prefinjeno vzgaja, mu bo končno postal njegov sin.
Qui delicate a pueritia nutrit servum suum, postea sentiet eum contumacem.
22 Jezen človek razvnema prepir, besen človek pa je obilen v prestopku.
Vir iracundus provocat rixas: et qui ad indignandum facilis est, erit ad peccandum proclivior.
23 Človekov ponos ga bo ponižal, toda spoštovanje bo podpiralo ponižnega v duhu.
Superbum sequitur humilitas: et humilem spiritu suscipiet gloria.
24 Kdorkoli je družabnik s tatom, sovraži svojo lastno dušo; sliši preklinjanje, pa tega ne razkriva.
Qui cum fure participat, odit animam suam: adiurantem audit, et non indicat.
25 Strah pred človekom prinaša zanko, toda kdorkoli svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo varen.
Qui timet hominem, cito corruet: qui sperat in Domino, sublevabitur.
26 Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost, toda sodba vsakega človeka prihaja od Gospoda.
Multi requirunt faciem principis: et iudicium a Domino egreditur singulorum.
27 Nepravičen človek je ogabnost pravičnemu in kdor je na svoji poti pošten, je ogabnost zlobnemu.
Abominantur iusti virum impium: et abominantur impii eos, qui in recta sunt via. Verbum custodiens filius, extra perditionem erit.
