Pregovori 29
1 Tisti, ki je pogosto grajan, otrjuje svoj vrat; nenadoma bo uničen in to brez rešitve.
Moun k'ap fè tèt di lè y'ap rale zòrèy yo, se moun k'ap rete konsa y'ap tonbe san yo pa ka leve ankò.
2 Kadar so pravični na oblasti, se ljudstvo veseli, toda kadar zlobni rojevajo pravila, ljudstvo žaluje.
Lè se moun serye ki chèf, pèp la kontan. Men, lè se yon mechan k'ap gouvènen, pèp la nan lapenn.
3 Kdorkoli ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta, toda kdor se zadržuje s pocestnicami, zapravlja svoje imetje.
W'ap fè kè papa ou kontan si ou toujou ap chache bon konprann. Moun k'ap frekante jennès, se lajan l' l'ap gaspiye.
4 Kralj s sodbo vzpostavlja deželo, toda kdor sprejema darila, jo prevrača.
Lè yon wa pa nan patipri, peyi a kanpe byen fèm. Men, depi yon chèf nan resevwa lajan sou kote, se fini l'ap fini ak peyi a.
5 Človek, ki laska svojemu bližnjemu, razpenja mrežo za njegova stopala.
Moun k'ap flate moun, se yon pèlen y'ap pare sou wout yo.
6 V prestopku hudobneža je zanka, toda pravični prepeva in se veseli.
Moun mechan pran nan mechanste y'ap fè. Men, moun ki mache dwat yo gen kè kontan, y'ap fè fèt.
7 Pravični preudarja stvar ubogega, toda zlobni se na to ne ozira.
Moun ki mache dwat konnen pou l' respekte dwa pòv malere. Men, mechan an pa konnen bagay konsa.
8 Posmehljivci mesto privedejo v zanko, toda modri možje odvrnejo bes.
Moun ki pa gen respè pou lòt ap mache simen kont nan tout peyi a. Men moun ki gen konprann konnen pou l' kontwole tèt li lè li fache.
9 Če se moder človek prička z nespametnim človekom, bodisi besni ali se smeje, tam ni počitka.
Lè moun ki gen konprann al nan leta ak moun fou, fache pa fache anyen p'ap regle.
10 Krvoločnež sovraži poštenega, toda pravični išče njegovo dušo.
Depi yon moun serye, ansasen pa vle wè li. Men, moun ki mache dwat yo ap pwoteje l'.
11 Bedak izreka vse svoje mišljenje, toda moder človek ga zadrži za pozneje.
Lè moun fou ankòlè, li di sa ki vin nan bouch li. Men, moun ki gen bon konprann kontwole bouch li.
12 Če vladar prisluhne lažem, so vsi njegovi služabniki zlobni.
Lè yon chèf renmen tripotay, se mechan ase k'ap sèvi avè l'.
13 Ubog in varljiv človek se skupaj srečata; Gospod razsvetljuje oči obeh.
Gen yon bagay ni pòv la ni moun k'ap peze l' la gen ansanm: se Bondye ki bay ni yonn ni lòt je pou yo wè.
14 Kralju, ki zvesto sodi ubogega, bo njegov prestol utrjen na veke.
Lè yon wa pran kòz malere yo pou l' defann dwa yo san patipri, wa sa a la pou l' gouvènen lontan.
15 Palica in opomin dajeta modrost, toda otrok, prepuščen samemu sebi, svoji materi prinaša sramoto.
Baton ki korije timoun ap ba yo konprann. Men, timoun yo kite fè sa yo pito gen pou fè manman yo wont.
16 Kadar so zlobni pomnoženi, narašča prestopek, toda pravični bodo videli njihov padec.
Lè mechan an rive chèf nan yon peyi, gen plis mechanste k'ap fèt. Men, moun k'ap mache dwat yo va wè jan mechan yo ap tonbe.
17 Grajaj svojega sina in dal ti bo počitek; da, tvoji duši bo dal veselje.
Korije pitit gason ou lan, li p'ap ba ou tèt chaje. L'a fè kè ou kontan.
18 Kjer ni videnja ljudstvo propada, toda kdor se drži postave, je srečen.
Lè pa gen moun ki pou fè pèp la konnen sa pou l' fè, pèp la an debandad nèt. Men, ala bon sa bon pou moun k'ap fè sa lalwa mande!
19 Služabnik ne bo grajan z besedami; kajti čeprav razume, ne bo odgovoril.
Pale anpil p'ap korije esklav. Menm lè li konprann, se pa sa k'ap fè l' obeyi.
20 Vidiš človeka, ki je nagel v svojih besedah? Več upanja je za bedaka kakor zanj.
Gen plis espwa pou yon moun ki san konprann pase pou yon moun k'ap prese pale san kalkile.
21 Kdor svojega služabnika od otroških let prefinjeno vzgaja, mu bo končno postal njegov sin.
Lè ou mou ak yon esklav depi li tou piti, rive yon lè l'ap konprann se pitit ou li ye.
22 Jezen človek razvnema prepir, besen človek pa je obilen v prestopku.
Moun ki ankòlè fasil toujou ap fè bagay yo pa dwe fè. Moun ki gen san wo toujou nan goumen.
23 Človekov ponos ga bo ponižal, toda spoštovanje bo podpiralo ponižnega v duhu.
Awogans fè moun pèdi pye. Men, y'ap respekte moun ki soumèt devan Bondye.
24 Kdorkoli je družabnik s tatom, sovraži svojo lastno dušo; sliši preklinjanje, pa tega ne razkriva.
Moun ki konplis yon vòlò, se moun ki rayi tèt li. Si li denonse vòlò a, y'ap pini l'. Si li pa denonse l', madichon Bondye ap tonbe sou li.
25 Strah pred človekom prinaša zanko, toda kdorkoli svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo varen.
Si ou pè sa moun ap di, ou antrave. Men, si ou mete konfyans ou nan Seyè a, ou pa bezwen pè anyen.
26 Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost, toda sodba vsakega človeka prihaja od Gospoda.
Anpil moun ap kouri dèyè favè chèf. Men, se Bondye k'ap jije tout moun san patipri.
27 Nepravičen človek je ogabnost pravičnemu in kdor je na svoji poti pošten, je ogabnost zlobnemu.
Moun ki mache dwat pa vle wè mechan. Mechan pa vle wè moun k'ap mache dwat.
