Pregovori 29
1 Tisti, ki je pogosto grajan, otrjuje svoj vrat; nenadoma bo uničen in to brez rešitve.
Sodeyn perischyng schal come on that man, that with hard nol dispisith a blamere; and helth schal not sue hym.
2 Kadar so pravični na oblasti, se ljudstvo veseli, toda kadar zlobni rojevajo pravila, ljudstvo žaluje.
The comynalte schal be glad in the multipliyng of iust men; whanne wickid men han take prinshod, the puple schal weyle.
3 Kdorkoli ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta, toda kdor se zadržuje s pocestnicami, zapravlja svoje imetje.
A man that loueth wisdom, makith glad his fadir; but he that nurschith `an hoore, schal leese catel.
4 Kralj s sodbo vzpostavlja deželo, toda kdor sprejema darila, jo prevrača.
A iust king reisith the lond; an auerouse man schal distrie it.
5 Človek, ki laska svojemu bližnjemu, razpenja mrežo za njegova stopala.
A man that spekith bi flaterynge and feyned wordis to his frend; spredith abrood a net to hise steppis.
6 V prestopku hudobneža je zanka, toda pravični prepeva in se veseli.
A snare schal wlappe a wickid man doynge synne; and a iust man schal preise, and schal make ioye.
7 Pravični preudarja stvar ubogega, toda zlobni se na to ne ozira.
A iust man knowith the cause of pore men; an vnpitouse man knowith not kunnyng.
8 Posmehljivci mesto privedejo v zanko, toda modri možje odvrnejo bes.
Men ful of pestilence distryen a citee; but wise men turnen awei woodnesse.
9 Če se moder človek prička z nespametnim človekom, bodisi besni ali se smeje, tam ni počitka.
If a wijs man stryueth with a fool; whether he be wrooth, `ether he leiyith, he schal not fynde reste.
10 Krvoločnež sovraži poštenega, toda pravični išče njegovo dušo.
Menquelleris haten a simple man; but iust men seken his soule.
11 Bedak izreka vse svoje mišljenje, toda moder človek ga zadrži za pozneje.
A fool bringith forth al his spirit; a wise man dilaieth, and reserueth in to tyme comynge afterward.
12 Če vladar prisluhne lažem, so vsi njegovi služabniki zlobni.
A prince that herith wilfuli the wordis of a leesyng; schal haue alle mynystris vnfeithful.
13 Ubog in varljiv človek se skupaj srečata; Gospod razsvetljuje oči obeh.
A pore man and a leenere metten hem silf; the Lord is liytnere of euer ethir.
14 Kralju, ki zvesto sodi ubogega, bo njegov prestol utrjen na veke.
If a kyng demeth pore men in treuthe; his trone schal be maad stidfast with outen ende.
15 Palica in opomin dajeta modrost, toda otrok, prepuščen samemu sebi, svoji materi prinaša sramoto.
A yerde and chastisyng schal yyue wisdom; but a child, which is left to his wille, schendith his modir.
16 Kadar so zlobni pomnoženi, narašča prestopek, toda pravični bodo videli njihov padec.
Grete trespassis schulen be multiplied in the multipliyng of wickid men; and iust men schulen se the fallyngis of hem.
17 Grajaj svojega sina in dal ti bo počitek; da, tvoji duši bo dal veselje.
Teche thi sone, and he schal coumforte thee; and he schal yyue delicis to thi soule.
18 Kjer ni videnja ljudstvo propada, toda kdor se drži postave, je srečen.
Whanne prophesie faylith, the puple schal be distried; but he that kepith the lawe, is blessid.
19 Služabnik ne bo grajan z besedami; kajti čeprav razume, ne bo odgovoril.
A seruaunt mai not be tauyt bi wordis; for he vndirstondith that that thou seist, and dispisith for to answere.
20 Vidiš človeka, ki je nagel v svojih besedah? Več upanja je za bedaka kakor zanj.
Thou hast seyn a man swift to speke; foli schal be hopid more than his amendyng.
21 Kdor svojega služabnika od otroških let prefinjeno vzgaja, mu bo končno postal njegov sin.
He that nurschith his seruaunt delicatli fro childhod; schal fynde hym rebel aftirward.
22 Jezen človek razvnema prepir, besen človek pa je obilen v prestopku.
A wrathful man territh chidingis; and he that is liyt to haue indignacioun, schal be more enclynaunt to synnes.
23 Človekov ponos ga bo ponižal, toda spoštovanje bo podpiralo ponižnega v duhu.
Lownesse sueth a proude man; and glorie schal vp take a meke man of spirit.
24 Kdorkoli je družabnik s tatom, sovraži svojo lastno dušo; sliši preklinjanje, pa tega ne razkriva.
He that takith part with a theef, hatith his soule; he herith a man chargynge greetli, and schewith not.
25 Strah pred človekom prinaša zanko, toda kdorkoli svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo varen.
He that dredith a man, schal falle soon; he that hopith in the Lord, shal be reisid.
26 Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost, toda sodba vsakega človeka prihaja od Gospoda.
Many men seken the face of the prince; and the doom of alle men schal go forth of the Lord.
27 Nepravičen človek je ogabnost pravičnemu in kdor je na svoji poti pošten, je ogabnost zlobnemu.
Iust men han abhomynacioun of a wickid man; and wickid men han abhomynacioun of hem, that ben in a riytful weye. A sone kepynge a word, schal be out of perdicioun.
