Pregovori 28
1 Zlobni zbežijo, kadar jih noben človek ne preganja, toda pravični so pogumni kakor lev.
Fugit impius, nemine persequente: iustus autem quasi leo confidens, absque terrore erit.
2 Zaradi prestopka dežele so številni njeni princi, toda s človekom razumevanja in spoznanja bo njihova država podaljšana.
Propter peccata terræ multi principes eius: et propter hominis sapientiam, et horum scientiam quæ dicuntur, vita ducis longior erit.
3 Revež, ki zatira ubogega, je podoben pometajočemu dežju, ki ne zapušča nobene hrane.
Vir pauper calumnians pauperes, similis est imbri vehementi, in quo paratur fames.
4 Tisti, ki zapuščajo postavo, hvalijo zlobne, toda tisti, ki se držijo postave, se z njimi pričkajo.
Qui derelinquunt legem, laudant impium: qui custodiunt, succenduntur contra eum.
5 Hudobneži ne razumejo sodbe, toda tisti, ki iščejo Gospoda, razumejo vse stvari.
Viri mali non cogitant iudicium: qui autem inquirunt Dominum, animadvertunt omnia.
6 Boljši je ubogi, ki hodi v svoji poštenosti, kakor kdor je sprevržen na svojih poteh, četudi je bogat.
Melior est pauper ambulans in simplicitate sua, quam dives in pravis itineribus.
7 Kdorkoli ohranja postavo, je moder sin, toda kdor je družabnik upornih ljudi, svojega očeta spravlja v sramoto.
Qui custodit legem, filius sapiens est: qui autem comessatores pascit, confundit patrem suum.
8 Kdor z obrestmi in nepravičnim zaslužkom povečuje svoje imetje, ga bo zbiral za tistega, ki bo pomiloval ubogega.
Qui coacervat divitias usuris et fœnore, liberali in pauperes congregat eas.
9 Kdor svoje uho obrača stran od poslušanja postave, bo celo njegova molitev ogabnost.
Qui declinat aures suas ne audiat legem, oratio eius erit execrabilis.
10 Kdorkoli pravičnemu povzroči, da zaide na zlo pot, bo tudi sam padel v svojo lastno jamo, toda pošteni bodo imeli v posesti dobre stvari.
Qui decipit iustos in via mala, in interitu suo corruet: et simplices possidebunt bona eius.
11 Bogataš je moder v svoji lastni domišljavosti, toda revni, ki ima razumevanje, ga preiskuje.
Sapiens sibi videtur vir dives: pauper autem prudens scrutabitur eum.
12 Kadar se pravični ljudje razveseljujejo, je velika slava, toda kadar vstanejo zlobni, je človek skrit.
In exultatione iustorum multa gloria est: regnantibus impiis ruinæ hominum.
13 Kdor prikriva svoje grehe, ne bo uspešen, toda kdorkoli jih priznava in se jim odreka, bo imel usmiljenje.
Qui abscondit scelera sua, non dirigetur: qui autem confessus fuerit, et reliquerit ea, misericordiam consequetur.
14 Srečen je človek, ki se vedno boji, toda kdor svoje srce zakrkne, bo padel v vragolijo.
Beatus homo, qui semper est pavidus: qui vero mentis est duræ, corruet in malum.
15 Kakor rjoveč lev in pohajkujoč medved, tak je zloben vladar nad ubogim ljudstvom.
Leo rugiens, et ursus esuriens, princeps impius super populum pauperem.
16 Princ, ki mu manjka razumevanja, je prav tako velik zatiralec, toda kdor sovraži pohlepnost, bo podaljšal svoje dni.
Dux indigens prudentia, multos opprimet per calumniam: qui autem odit avaritiam, longi fient dies eius.
17 Človek, ki počne nasilje krvi kateregakoli človeka, bo zbežal v jamo; naj ga noben človek ne zadržuje.
Hominem, qui calumniatur animæ sanguinem, si usque ad lacum fugerit, nemo sustinet.
18 Kdorkoli živi pošteno, bo rešen, toda kdor je na svojih poteh sprevržen, bo naenkrat padel.
Qui ambulat simpliciter, salvus erit: qui perversis graditur viis, concidet semel.
19 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo imel obilo kruha, toda kdor sledi ničevim osebam, bo imel dosti revščine.
Qui operatur terram suam, satiabitur panibus: qui autem sectatur otium, replebitur egestate.
20 Zvest človek bo obilen z blagoslovi, toda kdor hiti biti bogat, ne bo nedolžen.
Vir fidelis multum laudabitur: qui autem festinat ditari, non erit innocens.
21 Ozirati se na osebe ni dobro, kajti za košček kruha se bo ta človek pregrešil.
Qui cognoscit in iudicio faciem, non bene facit: iste et pro buccella panis deserit veritatem.
22 Kdor hiti biti bogat, ima hudobno oko in ne upošteva, da bo nadenj prišla revščina.
Vir, qui festinat ditari, et aliis invidet, ignorat quod egestas superveniet ei.
23 Kdor graja človeka, bo kasneje našel večjo naklonjenost, kakor kdor laska z jezikom.
Qui corripit hominem, gratiam postea inveniet apud eum magis quam ille, qui per linguæ blandimenta decipit.
24 Kdorkoli krade svojemu očetu ali svoji materi in pravi: » To ni prestopek, « isti je družabnik uničevalcu.
Qui subtrahit aliquid a patre suo, et a matre: et dicit hoc non esse peccatum, particeps homicidæ est.
25 Kdor je ponosnega srca, razvnema prepir, toda kdor svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo narastel.
Qui se iactat, et dilatat, iurgia concitat: qui vero sperat in Domino, sanabitur.
26 Kdor zaupa v svoje lastno srce, je bedak, toda kdorkoli hodi modro, bo osvobojen.
Qui confidit in corde suo, stultus est: qui autem graditur sapienter, ipse salvabitur.
27 Kdor daje ubogemu, ne bo trpel pomanjkanja, toda kdor zagrinja svoje oči, bo mnogim [v] kletev.
Qui dat pauperi, non indigebit: qui despicit deprecantem, sustinebit penuriam.
28 Kadar zlobni vstajajo, se ljudje skrivajo, toda kadar oni izginejo, pravični narastejo.
Cum surrexerint impii, abscondentur homines: cum illi perierint, multiplicabuntur iusti.
