Pregovori 27
1 Ne bahaj se z naslednjim dnem; kajti ne veš, kakšen dan se lahko rodi.
Ne glorieris in crastinum, ignorans quid superventura pariat dies.
2 Naj te hvali drug človek in ne tvoja lastna usta, tujec in ne tvoje lastne ustnice.
Laudet te alienus, et non os tuum: extraneus, et non labia tua.
3 Kamen je težak in pesek ima težo, toda bedakov bes je težji kakor oba skupaj.
Grave est saxum, et onerosa arena: sed ira stulti utroque gravior.
4 Bes je krut in jeza je nezaslišana, toda kdo je zmožen obstati pred zavistjo?
Ira non habet misericordiam, nec erumpens furor: et impetum concitati ferre quis poterit?
5 Odprto oštevanje je boljše kakor skrita ljubezen.
Melior est manifesta correptio, quam amor absconditus.
6 Zveste so rane od prijatelja, toda poljubi sovražnika so varljivi.
Meliora sunt vulnera diligentis, quam fraudulenta oscula odientis.
7 Siti duši se satovje gabi, toda lačni duši je vsaka grenka stvar sladka.
Anima saturata calcabit favum: et anima esuriens etiam amarum pro dulci sumet.
8 Kakor ptica, ki se oddaljuje od svojega gnezda, tako je človek, ki se oddaljuje od svojega kraja.
Sicut avis transmigrans de nido suo, sic vir qui derelinquit locum suum.
9 Mazilo in dišava razveseljujeta srce, tako počne sladkost človekovega prijatelja s srčnim nasvetom.
Unguento et variis odoribus delectatur cor: et bonis amici consiliis anima dulcoratur.
10 Svojega lastnega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapusti niti na dan svoje katastrofe ne pojdi v hišo svojega brata, kajti boljši je sosed, ki je blizu, kakor brat daleč proč.
Amicum tuum, et amicum patris tui ne dimiseris: et domum fratris tui ne ingrediaris in die afflictionis tuæ. Melior est vicinus iuxta, quam frater procul.
11 Moj sin, bodi moder in razveseli moje srce, da lahko odgovorim tistemu, ki me graja.
Stude sapientiæ fili mi, et lætifica cor meum, ut possis exprobranti respondere sermonem.
12 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani.
Astutus videns malum, absconditus est: parvuli transeuntes sustinuerunt dispendia.
13 Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi njegovo jamstvo za tujo žensko.
Tolle vestimentum eius, qui spopondit pro extraneo: et pro alienis, aufer ei pignus.
14 Kdor z močnim glasom blagoslavlja svojega prijatelja, vzdigujoč ga zgodaj zjutraj, se mu bo to štelo [v] prekletstvo.
Qui benedicit proximo suo voce grandi, de nocte consurgens maledicenti similis erit.
15 Nenehno kapljanje na zelo deževen dan in prepirljiva ženska sta si podobna.
Tecta perstillantia in die frigoris, et litigiosa mulier comparantur:
16 Kdorkoli jo skriva, skriva veter in mazilo svoje desnice, ki izdaja samo sebe.
qui retinet eam, quasi qui ventum teneat, et oleum dexteræ suæ vocabit.
17 Železo ostri železo; tako človek ostri obličje svojega prijatelja.
Ferrum ferro exacuitur, et homo exacuit faciem amici sui.
18 Kdorkoli varuje figovo drevo, bo jedel njegov sad, tako bo spoštovan, kdor čaka na svojega gospodarja.
Qui servat ficum, comedet fructus eius: et qui custos est domini sui, glorificabitur.
19 Kakor v vodi obraz odzdravlja obrazu, tako srce človeka k človeku.
Quomodo in aquis resplendent vultus prospicientium, sic corda hominum manifesta sunt prudentibus.
Infernus et perditio numquam implentur: similiter et oculi hominum insatiabiles: (Sheol h7585)
21 Kakor je talilni lonec za srebro in talilna peč za zlato, tak je človek do svoje hvale.
Quomodo probatur in conflatorio argentum, et in fornace aurum: sic probatur homo ore laudantis. Cor iniqui inquirit mala, cor autem rectum inquirit scientiam.
22 Čeprav bi bedaka s tolkačem stolkel v stopi med pšenico, vendarle njegova nespametnost ne bo odšla od njega.
Si contuderis stultum in pila quasi ptisanas feriente desuper pilo, non auferetur ab eo stultitia eius.
23 Bodi marljiv, da spoznaš stanje svojih tropov in dobro glej k svojim čredam.
Diligenter agnosce vultum pecoris tui, tuosque greges considera:
24 Kajti bogastva niso na veke in mar se krona prenaša vsakemu rodu?
Non enim habebis iugiter potestatem: sed corona tribuetur in generationem et generationem.
25 Seno je odneseno, prikaže se nežna trava in gorska zelišča se zberejo.
Aperta sunt prata, et apparuerunt herbæ virentes, et collecta sunt fœna de montibus.
26 Jagnjeta so za tvoje oblačilo in kozli so nagrada polja.
Agni ad vestimentum tuum: et hœdi, ad agri pretium.
27 Imel boš dovolj kozjega mleka za svojo hrano, za hrano svoje družine in za vzdrževanje svojih dekel.
Sufficiat tibi lac caprarum in cibos tuos, et in necessaria domus tuæ: et ad victum ancillis tuis.
