Pregovori 27
1 Ne bahaj se z naslednjim dnem; kajti ne veš, kakšen dan se lahko rodi.
Thangvuen khohnin ham te yan boeh, khohnin pakhat loh mebang hang khuen ham khaw na ming moenih.
2 Naj te hvali drug človek in ne tvoja lastna usta, tujec in ne tvoje lastne ustnice.
Hlanglak loh nang n'thangthen saeh lamtah, namah kah ka long boel saeh. Kholong long saeh lamtah, namah kah hmuilai long boel saeh.
3 Kamen je težak in pesek ima težo, toda bedakov bes je težji kakor oba skupaj.
Lungto kah a rhih neh laivin kah a khiing khaw om. Te rhoi lakkah hlang ang kah konoinah tah rhih.
4 Bes je krut in jeza je nezaslišana, toda kdo je zmožen obstati pred zavistjo?
Kosi kah a muennah neh thintoek lungpook khaw tho coeng dae, thatlainah hmai ah ulae aka pai thai?
5 Odprto oštevanje je boljše kakor skrita ljubezen.
Hmantang kah toelthamnah he, aka thuh uh lungnah lakah then.
6 Zveste so rane od prijatelja, toda poljubi sovražnika so varljivi.
Lungnah dongah hlang loh n'tloh sak tah tangnah ham om dae, lunguet kah moknah tah rhoekoe.
7 Siti duši se satovje gabi, toda lačni duši je vsaka grenka stvar sladka.
Aka hah kah hinglu loh khoilitui pataenga suntlae dae, aka pongnaeng kah hinglu long tah khahing khaw boeih a didip sak.
8 Kakor ptica, ki se oddaljuje od svojega gnezda, tako je človek, ki se oddaljuje od svojega kraja.
A hmuen lamkah aka poeng hlang khaw, a bu dong lamkah aka coe vaa bangla om.
9 Mazilo in dišava razveseljujeta srce, tako počne sladkost človekovega prijatelja s srčnim nasvetom.
Situi neh bo-ul loh lungbuei ko a hoe sak. Hinglu dongkah cilsuep loh a hui taengah olding la om.
10 Svojega lastnega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapusti niti na dan svoje katastrofe ne pojdi v hišo svojega brata, kajti boljši je sosed, ki je blizu, kakor brat daleč proč.
Namah hui neh olrhoep khaw na pa kah a hui khaw hnoo boeh. Rhainah hnin ah na manuca kah im te na cet pawt ve ne. A hla kah manuca lakah a yoei kah na imben te then ngai.
11 Moj sin, bodi moder in razveseli moje srce, da lahko odgovorim tistemu, ki me graja.
Ka ca nang cueih lamtah ka lungbuei a kohoe saeh. Te daengah ni kai aka veet te ol ka thuung thai eh.
12 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani.
Aka thaai long tah boethae a hmuh vaengah a thuh tak, hlangyoe rhoek long tah a paan uh dongah lai a sah uh.
13 Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi njegovo jamstvo za tujo žensko.
Hlanglak kah rhi a khang pah vaengah a himbai mah lo saeh, kholong nu ham atah a laikoi pa akhaw.
14 Kdor z močnim glasom blagoslavlja svojega prijatelja, vzdigujoč ga zgodaj zjutraj, se mu bo to štelo [v] prekletstvo.
Mincang a thoh neh ol ue la a hui yoethen aka pae khaw, anih te rhunkhuennah lamni a nawt eh.
15 Nenehno kapljanje na zelo deževen dan in prepirljiva ženska sta si podobna.
Hohmuhnah neh olpungkacan nu khaw, tlanbuk hnin vaengkah tuicip a puh neh vai uh.
16 Kdorkoli jo skriva, skriva veter in mazilo svoje desnice, ki izdaja samo sebe.
Anih aka khoem te khohli aka khoem bangla, a bantang kut bueng neh situi aka paco bangla om.
17 Železo ostri železo; tako človek ostri obličje svojega prijatelja.
Thi te thi loh a haat sak bangla, hlang khaw a hui kah mikhmuh long ni a haat sak.
18 Kdorkoli varuje figovo drevo, bo jedel njegov sad, tako bo spoštovan, kdor čaka na svojega gospodarja.
Thaibu aka kueinah loh a thaih a caak vetih, a boei kah bitat aka ngaithuen te a thangpom ni.
19 Kakor v vodi obraz odzdravlja obrazu, tako srce človeka k človeku.
Tui sokah maelhmai neh a maelhmai a loh uh bangla, hlang kah lungbuei he hlang taeng long ni a tueng.
Saelkhui neh Abaddon, Abaddon long tah hah rhoi tlaih pawh. Hlang kah a mik he khaw hah tlaih pawh. (Sheol h7585)
21 Kakor je talilni lonec za srebro in talilna peč za zlato, tak je človek do svoje hvale.
Cak hamla cak am, sui hamla hmai-ulh om dae, hlang tah a ka dongkah a hoemnah minguh.
22 Čeprav bi bedaka s tolkačem stolkel v stopi med pšenico, vendarle njegova nespametnost ne bo odšla od njega.
Hlang ang te sum khuikah canghum lakli ah sumkhal neh na daeng cakhaw a khui lamkah a anglat te coe mahpawh.
23 Bodi marljiv, da spoznaš stanje svojih tropov in dobro glej k svojim čredam.
Na boiva kah a hmuethma te ming rhoe ming lah, tuping taengla na lungbuei te khueh.
24 Kajti bogastva niso na veke in mar se krona prenaša vsakemu rodu?
Khohrhang he kumhal ham moenih, rhuisam khaw cadilcahma kah cadilcahma, tekah cadilcahma patoeng duela nguel mahpawh.
25 Seno je odneseno, prikaže se nežna trava in gorska zelišča se zberejo.
Sulrham khaw tlaai, toian khaw poe dae tlang kah baelhing bangla a coi uh.
26 Jagnjeta so za tvoje oblačilo in kozli so nagrada polja.
Tuca rhoek te na pueinak la, kikong te khohmuen phu la om.
27 Imel boš dovolj kozjega mleka za svojo hrano, za hrano svoje družine in za vzdrževanje svojih dekel.
Maae suktui carhil ngawn tah na buh la om. na imkhui ham khaw buh la, na hula ham khaw hingnah la coeng.
