Pregovori 24
1 Ne bodi nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi.
Ne æmuleris viros malos, nec desideres esse cum eis:
2 Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.
quia rapinas meditatur mens eorum, et fraudes labia eorum loquuntur.
3 Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena
Sapientia ædificabitur domus, et prudentia roborabitur.
4 in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi.
In doctrina replebuntur cellaria, universa substantia pretiosa et pulcherrima.
5 Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč.
Vir sapiens, fortis est: et vir doctus, robustus et validus.
6 Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.
Quia cum dispositione initur bellum: et erit salus ubi multa consilia sunt.
7 Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih.
Excelsa stulto sapientia, in porta non aperiet os suum.
8 Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo.
Qui cogitat mala facere, stultus vocabitur.
9 Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem.
Cogitatio stulti peccatum est: et abominatio hominum detractor.
10 Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.
Si desperaveris lassus in die angustiæ: imminuetur fortitudo tua.
11 Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni,
Erue eos, qui ducuntur ad mortem: et qui trahuntur ad interitum liberare ne cesses.
12 če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli, « mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela?
Si dixeris: Vires non suppetunt: qui inspector est cordis, ipse intelligit, et servatorem animæ tuæ nihil fallit, reddetque homini iuxta opera sua.
13 Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu.
Comede, fili mi, mel, quia bonum est, et favum dulcissimum gutturi tuo:
14 Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno.
Sic et doctrina sapientiæ animæ tuæ: quam cum inveneris, habebis in novissimis spem, et spes tua non peribit.
15 Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča,
Ne insidieris, et quæras impietatem in domo iusti, neque vastes requiem eius.
16 kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.
Septies enim cadet iustus, et resurget: impii autem corruent in malum.
17 Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika,
Cum ceciderit inimicus tuus, ne gaudeas, et in ruina eius ne exultet cor tuum:
18 da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega.
ne forte videat Dominus, et displiceat ei, et auferat ab eo iram suam.
19 Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne,
Ne contendas cum pessimis, nec æmuleris impios:
20 kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena.
quoniam non habent futurorum spem mali, et lucerna impiorum extinguetur.
21 Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi,
Time Dominum, fili mi, et regem: et cum detractoribus non commiscearis:
22 kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?
quoniam repente consurget perditio eorum: et ruinam utriusque quis novit?
23 Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi.
Hæc quoque sapientibus: Cognoscere personam in iudicio non est bonum.
24 Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen, « njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali,
Qui dicunt impio: Iustus es: maledicent eis populi, et detestabuntur eos tribus.
25 toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov.
Qui arguunt eum, laudabuntur: et super ipsos veniet benedictio.
26 Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor.
Labia deosculabitur, qui recta verba respondet.
27 Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.
Præpara foris opus tuum, et diligenter exerce agrum tuum: ut postea ædifices domum tuam.
28 Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj.
Ne sis testis frustra contra proximum tuum: nec lactes quemquam labiis tuis.
29 Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«
Ne dicas: Quomodo fecit mihi, sic faciam ei: reddam unicuique secundum opus suum.
30 Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja
Per agrum hominis pigri transivi, et per vineam viri stulti:
31 in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen.
et ecce totum repleverant urticæ, et operuerant superficiem eius spinæ, et maceria lapidum destructa erat.
32 Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje.
Quod cum vidissem, posui in corde meo, et exemplo didici disciplinam.
33 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
Parum, inquam, dormies, modicum dormitabis, pauxillum manus conseres, ut quiescas:
34 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek.
et veniet tibi quasi cursor egestas, et mendicitas quasi vir armatus.
