Pregovori 24
1 Ne bodi nevoščljiv zlobnim niti si ne želi biti z njimi.
Kik nyiego maki gi joricho bende kik iyie chunyi gomb bedo e chokruok margi;
2 Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji.
nimar chunjegi chano timo mamono to dhogi wacho mana gik makelo chandruok.
3 Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena
Rieko ema igerogo ot, to kuom winjo ogurore mosiko;
4 in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi.
kuom ngʼeyo, utene maiye ipongʼo gi gik moko ma ok yudo yot kod mwandu mabeyo.
5 Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč.
Ngʼat mariek nigi teko maduongʼ; to ngʼat man-gi ngʼeyo medo teko;
6 Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno, in v množici svetovalcev je varnost.
nimar dhiyo e lweny dwaro ni ongʼadni rieko, to bedo gi loch dwaro jongʼad rieko mangʼeny.
7 Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih.
Rieko bor moyombo ngʼat mofuwo; e kar bura mar alap oonge gi gima onyalo wacho.
8 Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo.
Ngʼat machano gima rach biro ngʼere kaka ja-andhoga.
9 Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem.
Andhoga mar fuwo en richo, to ji mon kod ja-jar ji.
10 Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna.
Ka tekri orumo mipodho e kinde mar lweny, to mano kaka tekri tin!
11 Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni,
Res jogo mitero kar tho; mak jogo mawuotho ka tangni dhiyo kar yengʼo.
12 če rečeš: »Glej, tega nismo vedeli, « mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela?
Ka iwacho niya, “Ne ok wangʼeyo gimoro kuom wachni,” donge ngʼatno mapimo chuny dhano ongʼeyo wachno? Donge ngʼat morito kendo ngʼiyo ngimani ongʼeyogo? To donge obiro chulo ngʼato ka ngʼato mowinjore gi timbene?
13 Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu.
Wuoda, cham mor kich, nimar ober; mor kich moa e pedni mar kich nigi ndhandhu mamit.
14 Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno.
Ngʼe bende ne rieko mit ni chunyi; ka iyude, nitie geno mar ndalo mabiro kuomi, to genoni ok nongʼad oko.
15 Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča,
Kik ibut ka ngʼat marach mondo iketh od ngʼat makare, kik iyak dalane,
16 kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo.
kata bedni ngʼat makare ogore piny nyadibiriyo, pod obiro chungo kendo; to joricho igoyo piny gi masira.
17 Ne veseli se, kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika,
Kik ibed mamor gi masiche mag jasiki, ka ochwanyore, kik iyie chunyi bed mamor;
18 da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega.
nimar Jehova Nyasaye biro neno kendo golo mirimbe oko kuome.
19 Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne,
Kik ibed maluor nikech joricho kata kik nyiego maki kod joma timbegi richo,
20 kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena.
nimar jaricho onge gi geno mar ndalo mabiro, kendo taya mar ngʼat marach ibiro nego.
21 Moj sin, boj se Gospoda in kralja in nič ne imej s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi,
Wuoda, luor Jehova Nyasaye kod ruoth morito piny, kendo kik iriwri gi joma kwede,
22 kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad?
nimar ji ariyogo biro kelonegi chandruok apoya nono, to en ngʼa ma dingʼe ni en chandruok manade ma ginyalo kelo?
23 Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi.
Magi bende gin weche mag jomariek: Luoro wangʼ kuom ngʼado bura ok ber:
24 Kdor zlobnemu pravi: »Ti si pravičen, « njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali,
Ngʼatno mowachone jaketho niya, “In kare ionge ketho” ji biro kwongʼe to piny kwede.
25 toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov.
To nobed maber gi jogo makumo joma oketho, kendo gweth mogundho nobed kodgi.
26 Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor.
Dwoko maratiro nyiso ni mano osiepni mar adier.
27 Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo.
Tiek tijeni ma oko kendo ik puothegi; bangʼ mano, eka iger odi.
28 Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj.
Kik ibed janeno e wach jabuti kaonge gima omiyo, kata tiyo gi dhogi mondo iriambi.
29 Ne reci: »Tako mu bom storil, kakor je on storil meni. Človeku bom povrnil glede na njegovo delo.«
Kik iwach niya, “Abiro timone mana kaka osetimona; abiro chulo ngʼatno mana kaka notimona.”
30 Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja
Nakadho but puoth jasamuoyo, kakadho but puoth olemb mzabibu mar ngʼat maonge gi rieko;
31 in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen.
kudho notwi kuonde duto, puodho duto noim gi buya, to ohinga mar kidi nomukore.
32 Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje.
Naketo chunya nono gino mane aneno to napuonjora kuom gino mane aneno.
33 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje,
Nindo matin, ayula wangʼ matin, kwakruok matin kiyweyo,
34 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek.
to dhier biro monji ka janjore kendo chan ka jalweny momanore.
