< Pregovori 23 >
1 Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj
Quando sederis ut comedas cum principe, diligenter attende quæ apposita sunt ante faciem tuam:
2 in si nastavi nož na vrat, če si požrešen človek.
et statue cultrum in gutture tuo, si tamen habes in potestate animam tuam,
3 Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana.
ne desideres de cibis eius, in quo est panis mendacii.
4 Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje lastne modrosti.
Noli laborare ut diteris: sed prudentiæ tuæ ponde modum.
5 Hočeš postaviti svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu.
Ne erigas oculos tuos ad opes, quas non potes habere: quia facient sibi pennas quasi aquilæ, et volabunt in cælum.
6 Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegovih okusnih jedi,
Ne comedas cum homine invido, et ne desideres cibos eius:
7 kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: »Jej in pij, « ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj.
quoniam in similitudinem arioli, et coniectoris, æstimat quod ignorat. Comede et bibe, dicet tibi: et mens eius non est tecum.
8 Košček, ki si ga pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede.
Cibos, quos comederas, evomes: et perdes pulchros sermones tuos.
9 Ne govori v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed.
In auribus insipientium ne loquaris: qui despicient doctrinam eloquii tui.
10 Ne odstrani starega mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih,
Ne attingas parvulorum terminos: et agrum pupillorum ne introeas:
11 kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper tebe bo zagovarjal njihovo pravdo.
Propinquus enim illorum fortis est: et ipse iudicabit contra te causam illorum.
12 Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja.
Ingrediatur ad doctrinam cor tuum: et aures tuæ ad verba scientiæ.
13 Ne zadržuj grajanja pred otrokom, kajti če ga udariš s šibo, ne bo umrl.
Noli subtrahere a puero disciplinam: si enim percusseris eum virga, non morietur.
14 Udaril ga boš s šibo, njegovo dušo pa boš rešil pred peklom. (Sheol )
Tu virga percuties eum: et animam eius de inferno liberabis. (Sheol )
15 Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje.
Fili mi, si sapiens fuerit animus tuus, gaudebit tecum cor meum:
16 Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede.
et exultabunt renes mei, cum locuta fuerint rectum labia tua.
17 Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem.
Non æmuletur cor tuum peccatores: sed in timore Domini esto tota die:
18 Kajti zagotovo je konec, in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
quia habebis spem in novissimo, et præstolatio tua non auferetur.
19 Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti.
Audi fili mi, et esto sapiens: et dirige in via animum tuum.
20 Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa,
Noli esse in conviviis potatorum, nec in comessationibus eorum, qui carnes ad vescendum conferunt:
21 kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini, in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami.
quia vacantes potibus, et dantes symbola consumentur, et vestietur pannis dormitatio.
22 Prisluhni svojemu očetu, ki te je zaplodil in ne preziraj svoje matere, ko je stara.
Audi patrem tuum, qui genuit te: et ne contemnas cum senuerit mater tua.
23 Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje.
Veritatem eme, et noli vendere sapientiam, et doctrinam, et intelligentiam.
24 Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je zaplodil modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje.
Exultat gaudio pater iusti: qui sapientem genuit, lætabitur in eo.
25 Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila.
Gaudeat pater tuus, et mater tua, et exultet quæ genuit te.
26 Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti.
Præbe fili mi cor tuum mihi: et oculi tui vias meas custodiant.
27 Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama.
Fovea enim profunda est meretrix: et puteus angustus, aliena.
28 Prav tako preži, kakor za plenom in povečuje prestopnike med možmi.
Insidiatur in via quasi latro, et quos incautos viderit, interficiet.
29 Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči?
Cui væ? cuius patri væ? cui rixæ? cui foveæ? cui sine causa vulnera? cui suffusio oculorum?
30 Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino.
Nonne his, qui commorantur in vino, et student calicibus epotandis?
31 Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi.
Ne intuearis vinum quando flavescit, cum splenduerit in vitro color eius: ingreditur blande,
32 Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad.
sed in novissimo mordebit ut coluber, et sicut regulus venena diffundet.
33 Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari.
Oculi tui videbunt extraneas, et cor tuum loquetur perversa.
34 Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredo morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora.
Et eris sicut dormiens in medio mari, et quasi sopitus gubernator, amisso clavo:
35 »Udarili so me, « boš rekel in »nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil, kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.«
et dices: Verberaverunt me, sed non dolui: traxerunt me, et ego non sensi: quando evigilabo, et rursus vina reperiam?