Pregovori 23
1 Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj
Ka ibedo mondo ichiem gi ruoth, non maber gima ni e nyimi,
2 in si nastavi nož na vrat, če si požrešen človek.
ka in jawuoro to dimbri nono to onyalo keto pala e dwondi.
3 Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana.
Kik igomb chiembe mamit, nimar chiemono en mar wuondruok.
4 Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje lastne modrosti.
Kik iwe tich bari ndasi ni mondo ibed ja-mwandu, bed gi rieko mondo iritri.
5 Hočeš postaviti svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu.
Ngʼi mwandu mana matin nono, to bangʼe gidhi, nimar adiera gibiro bedo gi bwombe, kendo gifu gidhi e kor polo ka ongo.
6 Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegovih okusnih jedi,
Kik icham chiemb jagwondo, kik igomb chiembe mamit,
7 kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: »Jej in pij, « ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj.
nimar en ngʼat mosiko paro nengo mochul. Owachoni niya, “Chiem kendo methi,” to chunye ok ni kodi.
8 Košček, ki si ga pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede.
Ibiro ngʼogo mano matin mane ichamo kendo ibiro bedo ni iketho kindeni kuom pwoch mipuoyego.
9 Ne govori v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed.
Kik iwuo ne ngʼat mofuwo, nikech obiro chayo rieko mag wechegi.
10 Ne odstrani starega mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih,
Kik igol kidi mar kiewo machon, kata ima nyithindo maonge wuone puothegi;
11 kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper tebe bo zagovarjal njihovo pravdo.
nimar Jal moritogi en ratego; obiro chwakogi e kindi kodgi.
12 Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja.
Ket chunyi ne puonj to iti ne weche mag ngʼeyo.
13 Ne zadržuj grajanja pred otrokom, kajti če ga udariš s šibo, ne bo umrl.
Kik itamri kumo nyathi; nimar chwat ok nyal nege.
Kikumo nyathi kod kede to obiro reso chunye aa e tho. (Sheol h7585)
15 Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje.
Wuoda, ka chunyi riek, eka chunya biro bedo mamor,
16 Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede.
chunya ma iye nobed mamor ka lewi wacho gima nikare.
17 Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem.
Kik ibed gi nyiego e chunyi nikech joricho; to kinde duto bedi gi dwaro mar luoro Jehova Nyasaye moloyo.
18 Kajti zagotovo je konec, in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
Adier, ka itimo kamano to inibed gi geno e ndalo mabiro, kendo genoni ok nongʼad oko.
19 Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti.
Wuoda, winja, eka inibed mariek, kendo ket chunyi e yo moriere tir.
20 Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa,
Kik iriwri gi jogo ma madho kongʼo mangʼeny kata jowuoro mohero ringʼo,
21 kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini, in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami.
nimar jomer kod jowuoro bedo jochan, kendo nongʼno rwakogi gi lewni moti.
22 Prisluhni svojemu očetu, ki te je zaplodil in ne preziraj svoje matere, ko je stara.
Winj wuonu, nikech en ema nonywoli, kendo kik icha minu ka oti.
23 Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje.
Adiera gi rieko gi puonjruok kod ngʼeyo tiend wach ema nyaka iyudi, kata dabed ni ingʼiewogi gi nengo matek.
24 Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je zaplodil modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje.
Wuon ngʼat makare nigi mor maduongʼ; ngʼatno man-gi wuowi mariek obedo mamor kode.
25 Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila.
Mad wuonu gi minu bed mamor; mad minu mane onywoli bed gi ilo.
26 Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti.
Wuoda, miya chunyi, kendo ket wengegi orit yorena,
27 Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama.
nimar dhako ma jachode en bur matut, to dhako mabayo en soko madiny.
28 Prav tako preži, kakor za plenom in povečuje prestopnike med možmi.
Ka jamecho obuto korito, to omedo keto ji ma ok jo-adiera mangʼeny e kind ji.
29 Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči?
En ngʼa man-gi masira? En ngʼa man-gi lit? En ngʼa man-gi lweny? En ngʼa man-gi ngʼur? En ngʼa man-gi adhonde ma ok owinjore? En ngʼa man-gi wangʼ makwar motimo remo?
30 Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino.
Jogo madeko oko ka kongʼo, madhi mondo gibil kongʼo mokik mayoreyore.
31 Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi.
Kik ingʼi kongʼo kochiek mowalo, ka obabni e kikombe, ka omadhore mos kolor piny!
32 Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad.
Bangʼe to okecho ka thuol kendo oketo kwiri kaka fu.
33 Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari.
Wengeni biro neno gik mayoreyore to pachi paro gik morundore.
34 Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredo morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora.
Ibiro chalo ngʼat ma nindo e nam mar apaka matek, ka inindo ewi apaka.
35 »Udarili so me, « boš rekel in »nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil, kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.«
Ibiro wacho niya, “Gigoya, to ok ahinyra! Gigoya, to ok awinji! Karangʼo ma abiro chiewoe mondo adog ameth kendo?”
