Pregovori 22
1 Dobro ime je bolje izbrati kakor velika bogastva in ljubečo naklonjenost raje kakor srebro in zlato.
Yaxshi nam zor bayliqqa ige bolushtin ewzel; Qedir-qimmet altun-kümüshtin üstündur.
2 Bogati in revni se srečajo skupaj; Gospod je stvarnik njih vseh.
Gaday bilen bay bir zéminda yashar; Her ikkisini yaratqan Perwerdigardur.
3 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani.
Zérek kishi bala-qazani aldin körüp qachar; Saddilar aldigha bérip ziyan tartar.
4 S ponižnostjo in strahom Gospodovim so bogastva, čast in življenje.
Özini töwen tutup, Perwerdigardin eyminishning berikiti — bayashatliq, izzet-hörmet we hayattur.
5 Trnje in zanke so na poti kljubovalnega; kdor varuje svojo dušo, bo daleč od njih.
Hiyligerlerning yolida tikenler, tuzaqlar yatar; Öz yoligha hézi bolghan kishi ulardin yiraq bolar.
6 Vzgajaj otroka na poti, po kateri bi moral iti, in ko je star, z nje ne bo zašel.
Baligha kichikide mijezige qarap durus terbiye berseng, Chong bolghanda u shu yoldin chiqmas.
7 Bogati vlada nad revnim in dolžnik je služabnik upniku.
Baylar miskinlerni bashqurur; Qerzdar qerz igisining qulidur.
8 Kdor seje krivičnost, bo žel prazne reči in šiba njegove jeze bo prenehala.
Naheqliq uruqini chachqanning alidighan hosuli balayi’apettur; Uning ghezep-heywisi chüsher.
9 Kdor ima radodarno oko, bo blagoslovljen, kajti od svojega kruha daje revnim.
Séxiy adem beriket tapar; Chünki u miskinlerge öz nénidin bölüp bergüchidur.
10 Spôdi posmehljivca in spor bo šel ven, da, spor in graja se bosta končala.
Hakawurni qoghliwetseng, jédel-majira bésilar; Kélishmeslikler we shermendichilikler tüger.
11 Kdor ljubi neoporečnost srca, bo zaradi milosti njegovih ustnic kralj njegov prijatelj.
Pak niyetni qedirleydighan kishining sözliri güzeldur; Shunga padishah uning bilen dost bolar.
12 Gospodove oči varujejo spoznanje in on ruši besede prestopnika.
Perwerdigarning közi ilim-heqiqetni saqlar; U iplaslarning sözlirini échip tashlap bikar qilar.
13 Len človek pravi: »Zunaj je lev, umorjen bom na ulicah.«
Hurun adem: «Tashqirida bir shir turidu, Kochigha chiqsam öltürülimen!» — deydu.
14 Usta tujih žensk so globoka jama, kdor je preziran od Gospoda, bo padel vanjo.
Zinaxor ayalning aghzi chongqur bir oridur; Perwerdigar narazi bolghan kishi uninggha chüshüp kéter.
15 Nespametnost je vezana na otrokovo srce, toda svarilna šiba jo bo odgnala daleč od njega.
Nadanliq sebiy balilarning qelbige baghlaghliqtur; Biraq terbiye tayiqi buni uningdin yiraq qilar.
16 Kdor stiska ubogega, da narastejo njegova bogastva in kdor daje bogatim, bosta zagotovo prišla v potrebo.
Miskinlerni ézish bilen bay bolghan, We baylargha sowghat sunidighan kishi, Axiri peqet yoqsulluqta qalar.
17 Nagni svoje uho in prisluhni besedam modrega in svoje srce usmeri k mojemu spoznanju.
Qulaq sal, sanga aqilanilerning sözlirini ögitey; Köngül qoyup bilimimni ögen’gin.
18 Kajti to je prijetna stvar, če jih varuješ znotraj sebe, poleg tega bodo pristojale na tvoje ustnice.
Ularni qelbingde ching tutsang, Ular sanga shérin bolar, Lewliringde sep bolup teyyar turidu.
19 Da bo tvoje trdno upanje lahko v Gospodu, sem ti to dal spoznati ta dan, celo tebi.
Chin qelbing bilen Perwerdigargha tayinishing üchün, Bügün [bu hékmetlik sözlerni] bashqa birsige emes, Belki sanga yetküzdum.
20 Mar ti nisem napisal odličnih stvari v nasvetih in spoznanju,
Uningdin mana ottuzni yazdim, Buning ichide nesihetler hem bilim bar.
21 da ti lahko dam spoznati zagotovost besed resnice, da boš lahko odgovoril besede resnice tistim, ki so poslani k tebi?
Bular bilen heqiqetning sözlirining derweqe heqiqet ikenlikini bileleysen, We shundaq qilip séni ewetküchilerge heqiqetning sözliri bilen jawab qayturalaysen.
22 Ne ropaj revnega, ker je reven, niti ne stiskaj prizadetega v velikih vratih.
Yoqsuldin bulap alma, u kembeghel tursa, Ajiz möminlerni soraq ornida bozek qilma.
23 Kajti Gospod bo zagovarjal njihovo pravdo in oplenil duše tistih, ki jih plenijo.
Chünki Perwerdigar ularning dewasini kötürer, Ulardin bulap alghanlardin bulap alar.
24 Ne sklepaj prijateljstva z jeznim človekom in z besnim človekom naj ne bi šel,
Mijezi ittik adem bilen dost bolma, Qehrlik adem bilen arilashma,
25 da se ne bi naučil njegovih poti in svoji duši pridobil zanko.
Bolmisa, uning yaman yolini öginip qélip, qiltaqqa chüshisen.
26 Ne bodi nekdo izmed tistih, ki udarijo v roko ali izmed tistih, ki so pôroki za dolgove.
Bashqilargha [képil bolup] qol bergüchilerdin bolma, Qerzlerni töleshke kapalet bergüchilerdin bolma;
27 Če nimaš ničesar za plačati, zakaj bi izpod tebe vzel tvojo posteljo?
Séning qayturalighudek nerseng bolghan bolsa, Ular orun-körpiliringni bikardin-bikar astingdin élip ketmigen bolatti!
28 Ne odstranjuj starodavnega mejnika, ki so ga postavili tvoji očetje.
Ata-bowiliring pasilni belgilep bergen kona chégra tashlirini yötkime.
29 Vidiš marljivega človeka v svojem poklicu? Stal bo pred kralji, ne bo stal pred navadnimi ljudmi.
Ishni estayidil we chaqqan béjiridighan kishini körgenmiding? U pes ademlerning xizmitide bolmas; Padishahlarning aldida turar.
