Pregovori 22
1 Dobro ime je bolje izbrati kakor velika bogastva in ljubečo naklonjenost raje kakor srebro in zlato.
Khuehtawn a yet lakah ming then tuek lah. Tangka lakah, sui lakah, mikdaithen ni aka then.
2 Bogati in revni se srečajo skupaj; Gospod je stvarnik njih vseh.
Hlanglen neh khodaeng khaw humcuiuh. Amih boeih te khaw BOEIPA long ni a saii.
3 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani.
Aka thaai long tah a thae a hmuh vaengah thuh la thuh uh. Tedae hlangyoe long tah a paan dongah lai a sah van.
4 S ponižnostjo in strahom Gospodovim so bogastva, čast in življenje.
Kodonah neh BOEIPA hinyahnah kah thapang tah, khuehtawn, thangpomnah neh hingnah la om.
5 Trnje in zanke so na poti kljubovalnega; kdor varuje svojo dušo, bo daleč od njih.
Voeldak kah longpuei ah pael phoh neh a hling a hang om. A hinglu aka ngaithuen long tah te te a lakhla tak.
6 Vzgajaj otroka na poti, po kateri bi moral iti, in ko je star, z nje ne bo zašel.
Camoe te a long rhai ah nawn laeh. Te daengah ni a. patong vaengah te lamkah te a nong pawt eh ni.
7 Bogati vlada nad revnim in dolžnik je služabnik upniku.
Hlanglen loh khodaeng a ngol thil tih cangpu aka rhong khaw cangpu aka hlah hlang kah sal la om.
8 Kdor seje krivičnost, bo žel prazne reči in šiba njegove jeze bo prenehala.
Dumlai aka soem loh boethae te a ah rhoela a ah. Tedae amah kah thinpom caitueng loh a khah bitni.
9 Kdor ima radodarno oko, bo blagoslovljen, kajti od svojega kruha daje revnim.
A mik aka then loh a buh te tattloel taengah a tael pah tih a yoethen bitni.
10 Spôdi posmehljivca in spor bo šel ven, da, spor in graja se bosta končala.
Hmuiyoi te haek lamtah olpungkacan te phuei saeh. Te vaengah dumlai neh a yah neh kangkuen saeh.
11 Kdor ljubi neoporečnost srca, bo zaradi milosti njegovih ustnic kralj njegov prijatelj.
Lungbuei cim aka lungnah hlang tah a hmuilai khaw mikdaithen la om tih, manghai kah a paya la poeh.
12 Gospodove oči varujejo spoznanje in on ruši besede prestopnika.
BOEIPA kah mik loh mingnah te a kueinah tih, hnukpoh kah olka te a paimaelh pah.
13 Len človek pravi: »Zunaj je lev, umorjen bom na ulicah.«
Kolhnaw long tah, “Kawtpoeng neh toltung lakli kah sathueng loh ng'ngawn ni ta,” a ti.
14 Usta tujih žensk so globoka jama, kdor je preziran od Gospoda, bo padel vanjo.
Kholong nu kah a ka ngawn tah vaam a dung la om. BOEIPA kah kosi a sah thil te tah pahoi cungku rhoe cungku ni.
15 Nespametnost je vezana na otrokovo srce, toda svarilna šiba jo bo odgnala daleč od njega.
Camoe kah lungbuei ah anglat a hlaengtang pah. Thuituennah caitueng loh a taeng lamkah a lakhla sak bitni.
16 Kdor stiska ubogega, da narastejo njegova bogastva in kdor daje bogatim, bosta zagotovo prišla v potrebo.
Amah kah rhoeng sak ham tattloel aka hnaemtaek, hlanglen taengla aka pae khaw, a tloelnah la rhep poeh ni.
17 Nagni svoje uho in prisluhni besedam modrega in svoje srce usmeri k mojemu spoznanju.
Na hna kaeng lamtah aka cueih rhoek kah olka te hnatun, kai kah mingnah he na lungbuei ah dueh lah.
18 Kajti to je prijetna stvar, če jih varuješ znotraj sebe, poleg tega bodo pristojale na tvoje ustnice.
Te te na ngaithuen atah na bung khuiah khaw dingsuek vetih, na hmuilai dongah khaw boeih cikngae ni.
19 Da bo tvoje trdno upanje lahko v Gospodu, sem ti to dal spoznati ta dan, celo tebi.
Tihnin ah namah khaw, na pangtungnah te BOEIPA dongah khueh sak ham ni, nang kan kam ming sak.
20 Mar ti nisem napisal odličnih stvari v nasvetih in spoznanju,
Hlavai kah cilkhih neh mingnah sawmthum te nang hamla kan daek moenih a?
21 da ti lahko dam spoznati zagotovost besed resnice, da boš lahko odgovoril besede resnice tistim, ki so poslani k tebi?
Oltak ol te a tiktam la nang ming sak ham, oltak ol neh na thuung ham neh na tueih ham dae ni.
22 Ne ropaj revnega, ker je reven, niti ne stiskaj prizadetega v velikih vratih.
Tattloel tah a tattloel oeh dongah rheth boeh. Mangdaeng te khaw vongka ah phop boeh.
23 Kajti Gospod bo zagovarjal njihovo pravdo in oplenil duše tistih, ki jih plenijo.
BOEIPA loh amih kah tuituknah te a rhoe pah vetih, amih aka mom rhoek te a hinglu a mom pah ni.
24 Ne sklepaj prijateljstva z jeznim človekom in z besnim človekom naj ne bi šel,
Thintoek hlang te luem puei boeh. Sue la aka om hlang taengah khaw mop boeh.
25 da se ne bi naučil njegovih poti in svoji duši pridobil zanko.
Anih kah caehlong, caehlong ah na cang vetih, na hinglu te hlaeh dongah na man sak ve.
26 Ne bodi nekdo izmed tistih, ki udarijo v roko ali izmed tistih, ki so pôroki za dolgove.
Kut yut rhoek lakli ah, laiba dongah rhi aka khang rhoek lakli ah khaw, om boeh.
27 Če nimaš ničesar za plačati, zakaj bi izpod tebe vzel tvojo posteljo?
A thuung ham na khueh pawt atah, balae tih, namah yueng la na thingkong te khuen saeh ne.
28 Ne odstranjuj starodavnega mejnika, ki so ga postavili tvoji očetje.
Khosuen kah khorhi, na pa rhoek loh a suem te rhawt boeh.
29 Vidiš marljivega človeka v svojem poklicu? Stal bo pred kralji, ne bo stal pred navadnimi ljudmi.
Hlang ke na hmuh vaengah a bisai thai nen ni manghai rhoek kah mikhmuh ah a pai eh. Hlang mailai tah a mikhmuh ah pai mahpawh.
