< Pregovori 21 >
1 Kraljevo srce je v Gospodovi roki, kakor vodne reke, obrača ga kamor hoče.
Manghai kah a lungbuei tah sokca tui bangla BOEIPA kut dongah om tih, a ngaih bangla boeih a hoihaeng.
2 Vsaka človekova pot je pravilna v njegovih lastnih očeh, toda Gospod preudarja srca.
Longpuei boeih he hlang loh amah mikhmuh nen tah a thuem sak. Tedae BOEIPA long tah lungbuei ni a. khiing a lang.
3 Izvajati pravičnost in sodbo je Gospodu bolj sprejemljivo kakor klavna daritev.
Duengnah neh tiktamnah saii ham te BOEIPA loh hmueih lakah a ngaih.
4 Vzvišen pogled in ponosno srce in oranje zlobnih je greh.
Mik dongkah buhuengpomnah neh lungbuei a mungkung he halang rhoek kah tholhnah hmaithoi ni.
5 Misli marljivega se nagibajo samo k obilju, toda od vsakega, ki je nagel, samo za pomanjkanje.
Bi haam kah kopoek tah kumkonah la om yoeyah tih, aka cukhat boeih khaw tloelnah la om yoeyah.
6 Pridobivanje zakladov z lažnivim jezikom je ničevost, premetavana sem ter tja, od tistih, ki iščejo smrt.
A hong ol lamkah bisai neh thakvoh tah ahonghi la huu tih, dueknah ni kang a toem coeng.
7 Ropanje zlobnih jih bo uničilo, ker so odklonili izvrševati sodbo.
Halang loh a tiktam la saii ham a aal dongah, amamih kah a rhoelrhanah loh amamih a hmuh bitni.
8 Človekova pot je kljubovalna in nenavadna, toda glede čistega, njegovo delo je pravilno.
A ko aka boi hlang kah longpuei tah kawn dae, aka cil tah a bisai a thuem pah.
9 Bolje je prebivati v kotu hišne strehe kakor s prepirljivo žensko v prostrani hiši.
Hohmuhnah la aka om yuu neh hoilh aka khueh kah im lakah tah, imphu bangkil ah khosak te then ngai.
10 Duša zlobnega želi zlo; njegov sosed v njegovih očeh ne najde naklonjenosti.
Halang kah a hinglu long tah boethae a ngaidam tih, a mikhmuh kah a hui te khaw rhen pawh.
11 Kadar je posmehljivec kaznovan, preprosti postane moder in kadar je moder poučen, prejema znanje.
Hmuiyoi loh lai a sah vaengah hlangyoe khaw cueih tih, a cueih hamla a cangbam vaengah mingnah khaw a dang.
12 Pravičen človek modro preudarja hišo zlobnega, toda Bog ruši zlobne zaradi njihove zlobnosti.
Hlang dueng long tah halang imkhui khaw a cangbam mai dae, halang rhoek long tah a thae la a paimaelh.
13 Kdorkoli maši svoja ušesa ob joku ubogega, bo tudi sam jokal, toda ne bo uslišan.
Tattloel kah a doek te a hna aka buem thil tah, amah a pang van vaengah doo uh mahpawh.
14 Darilo na skrivnem pomirja jezo, nagrada v naročje pa močan bes.
A huephael kah kutdoe loh thintoek, a rhang dongkah kapbaih loh kosi aka tlung te a daeh sak.
15 Pravičnim je veselje izvrševati sodbo, toda uničenje bo za delavce krivičnosti.
Hlang dueng hamtah tah a tiktamnah a saii te kohoenah la om tih, boethae aka saii rhoek ham tah porhaknah la om.
16 Človek, ki tava izven poti razumevanja, bo ostal v skupnosti mrtvih.
Hlang aka cangbam kah longpuei lamloh kho aka hmang hlang tah, sairhai kah hlangping lakli ah duem.
17 Kdor ljubi užitek, bo revež, kdor ljubi vino in olje, ne bo bogat.
Kohoenah aka lungnah aih khaw hlang kah a tloelnah la poeh tih, misurtui neh situi aka lungnah khaw boei mahpawh.
18 Zlobni bo odkupnina za pravičnega in prestopnik za poštenega.
Halang te hlang dueng ham, hnukpoh te aka thuem ham tlansum la om.
19 Bolje je prebivati v divjini kakor s prepirljivo in jezno žensko.
Hohmuhnah, konoinah neh yuu taengah olpungkacan la om lakah tah, khosoek khohmuen ah khosak he then ngai.
20 Je zaželen zaklad in olje v prebivališču modrega, toda nespameten človek ga zapravlja.
Hlang cueih tolkhoeng kah thakvoh neh situi tah a naikap dae, hlang ang long tah te te a yoop.
21 Kdor si prizadeva za pravičnostjo in usmiljenjem, najde življenje, pravičnost in čast.
Duengnah neh sitlohnah aka hloem long tah, duengnah neh thangpomnah dongkah hingnah te a dang ni.
22 Moder človek zmanjšuje mesto mogočnega in podira moč zaupanja iz tega.
Hlangrhalh rhoek kah khopuei te hlang cueih pakhat long ni a paan tih, a sarhi la a pangtungnah uh khaw a phil pah.
23 Kdorkoli zadržuje svoja usta in svoj jezik, svojo dušo zadržuje pred težavami.
A ol a ka aka tuem long tah, a hinglu te citcai khui lamkah a hoep a tlang.
24 Ponosen in ošaben posmehljivec je njegovo ime, kdor ravna v ponosnem besu.
Thinlen, moemlal, a ming ah hmuiyoi long tah, thinpom althanah neh a saii.
25 Želja lenega, ga ubija, kajti njegove roke odklanjajo delati.
A kut loh a saii ham a aal dongah kolhnaw kah hoehhamnah loh amah a duek sak ni.
26 On lakomno hlepi čez ves dan, toda pravični daje in ne skopari.
Hnin takuem ah hoehhamnah te a ngaidam dae, aka dueng long tah a paek phoeiah khaw a hnaih moneih.
27 Klavna daritev zlobnega je ogabnost, koliko bolj, ko to prinaša z zlobnim umom?
Halang kah hmueih he tueilaehkoi ti bal vaengah, khonuen rhamtat la a khuen bal pueng.
28 Kriva priča bo propadla, toda človek, ki posluša, nenehno govori.
Laithae kah laipai tah paltham vetih, aka hnatun hlang long ni a thui yoeyah eh.
29 Zloben človek otrdi svoj obraz, toda kar se tiče poštenega, on uravnava svojo pot.
Halang loh a mikhmuh dawk neh hlang a tanglue sak. Tedae aka thuem long tah a long, long ah a rhuep tih a yakming.
30 Ne obstaja niti modrost niti razumevanje niti namera zoper Gospoda.
BOEIPA aka tlai thil thai cueihnah khaw om pawh, lungcuei khaw om pawh, cilsuep khaw om thai pawh.
31 Konj je pripravljen za dan bitke, toda rešitev je od Gospoda.
Marhang khaw caemtloek hnin kah ham a tawn coeng dae, BOEIPA daengah ni loeihnah a dang.