Pregovori 20

1 Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder.

2 Kraljev strah je kakor rjovenje leva; kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo lastno dušo.

3 Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval.

4 Lenuh ne bo oral zaradi razloga mraza, zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel.

5 Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel.

6 Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo lastno dobroto, toda kdo lahko najde zvestega človeka?

7 Pravičen človek hodi v svoji neokrnjenosti, njegovi otroci so blagoslovljeni za njim.

8 Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč.

9 Kdo lahko reče: »Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?«

10 Neenake uteži in neenake mere, oboji so Gospodu podobna ogabnost.

11 Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna.

12 Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod.

13 Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom.

14 » To je ničvredno, to je ničvredno, « pravi kupec, toda ko je odšel svojo pot, potem se baha.

15 Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj.

16 Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko.

17 Kruh prevare je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena z gramozom.

18 Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom.

19 Kdor gre naokrog kakor tožljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne vmešavaj s tistim, ki laska s svojimi ustnicami.

20 Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilka ugasnjena v zatemnjeno temo.

21 Dediščina je lahko v začetku naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen.

22 Ne reci: »Jaz bom poplačal zlo, « temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo.

23 Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljiva tehtnica ni dobra.

24 Človekovi opravki so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo lastno pot?

25 Zanka je človeku, ki požira to, kar je sveto in da po zaobljubah dela poizvedovanje.

26 Moder kralj razkropi zlobne in nadnje prinaša kolo.

27 Človeški duh je Gospodova sveča, ki preiskuje vse notranje dele trebuha.

28 Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje.

29 Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava.

30 Modrica od rane očiščuje zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha.