Pregovori 20
1 Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder.
Luxuriosa res, vinum, et tumultuosa ebrietas: quicumque his delectatur, non erit sapiens.
2 Kraljev strah je kakor rjovenje leva; kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo lastno dušo.
Sicut rugitus leonis, ita et terror regis: qui provocat eum, peccat in animam suam.
3 Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval.
Honor est homini, qui separat se a contentionibus: omnes autem stulti miscentur contumeliis.
4 Lenuh ne bo oral zaradi razloga mraza, zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel.
Propter frigus piger arare noluit: mendicabit ergo æstate, et non dabitur illi.
5 Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel.
Sicut aqua profunda, sic consilium in corde viri: sed homo sapiens exhauriet illud.
6 Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo lastno dobroto, toda kdo lahko najde zvestega človeka?
Multi homines misericordes vocantur: virum autem fidelem quis inveniet?
7 Pravičen človek hodi v svoji neokrnjenosti, njegovi otroci so blagoslovljeni za njim.
Iustus, qui ambulat in simplicitate sua, beatos post se filios derelinquet.
8 Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč.
Rex, qui sedet in solio iudicii, dissipat omne malum intuitu suo.
9 Kdo lahko reče: »Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?«
Quis potest dicere: Mundum est cor meum, purus sum a peccato?
10 Neenake uteži in neenake mere, oboji so Gospodu podobna ogabnost.
Pondus et pondus, mensura et mensura: utrumque abominabile est apud Deum.
11 Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna.
Ex studiis suis intelligitur puer, si munda et recta sint opera eius.
12 Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod.
Aurem audientem, et oculum videntem, Dominus fecit utrumque.
13 Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom.
Noli diligere somnum, ne te egestas opprimat: aperi oculos tuos, et saturare panibus.
14 » To je ničvredno, to je ničvredno, « pravi kupec, toda ko je odšel svojo pot, potem se baha.
Malum est, malum est, dicit omnis emptor: et cum recesserit, tunc gloriabitur.
15 Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj.
Est aurum, et multitudo gemmarum: et vas pretiosum labia scientiæ.
16 Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko.
Tolle vestimentum eius, qui fideiussor extitit alieni, et pro extraneis aufer pignus ab eo.
17 Kruh prevare je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena z gramozom.
Suavis est homini panis mendacii: et postea implebitur os eius calculo.
18 Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom.
Cogitationes consiliis roborantur: et gubernaculis tractanda sunt bella.
19 Kdor gre naokrog kakor tožljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne vmešavaj s tistim, ki laska s svojimi ustnicami.
Ei, qui revelat mysteria, et ambulat fraudulenter, et dilatat labia sua, ne commiscearis.
20 Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilka ugasnjena v zatemnjeno temo.
Qui maledicit patri suo, et matri, extinguetur lucerna eius in mediis tenebris.
21 Dediščina je lahko v začetku naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen.
Hereditas, ad quam festinatur in principio, in novissimo benedictione carebit.
22 Ne reci: »Jaz bom poplačal zlo, « temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo.
Ne dicas: Reddam malum: expecta Dominum, et liberabit te.
23 Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljiva tehtnica ni dobra.
Abominatio est apud Dominum pondus et pondus: statera dolosa non est bona.
24 Človekovi opravki so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo lastno pot?
A Domino diriguntur gressus viri: quis autem hominum intelligere potest viam suam?
25 Zanka je človeku, ki požira to, kar je sveto in da po zaobljubah dela poizvedovanje.
Ruina est homini devorare sanctos, et post vota retractare.
26 Moder kralj razkropi zlobne in nadnje prinaša kolo.
Dissipat impios rex sapiens, et incurvat super eos fornicem.
27 Človeški duh je Gospodova sveča, ki preiskuje vse notranje dele trebuha.
Lucerna Domini spiraculum hominis, quæ investigat omnia secreta ventris.
28 Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje.
Misericordia, et veritas custodiunt regem, et roboratur clementia thronus eius.
29 Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava.
Exultatio iuvenum, fortitudo eorum: et dignitas senum canities.
30 Modrica od rane očiščuje zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha.
Livor vulneris absterget mala: et plagæ in secretioribus ventris.
