Pregovori 19

1 Boljši je ubogi, ki hodi v svoji neokrnjenosti, kakor kdor je sprevržen v svojih ustnicah in je bedak.

Amunte omane vahe'ma mani'neno, maka zampima mani fatgoma hu'zamo'a, neginagi vahe'mo'ma akrehe krehe ageru'ma ruzana agatere'ne.

2 Tudi, da bi bila duša brez spoznanja, to ni dobro in kdor hiti s svojimi stopali, greši.

Mago vahe'mo'ma keno antahino'ma osu'nesia zama hunaku'ma haniana, knarera osugahie. Iza'o ame'ama huno mago'zama hunaku'ma hanimo'a, ana zana eri haviza hugahie.

3 Človekova nespametnost izkrivlja njegovo pot in njegovo srce se razburja zoper Gospoda.

Mago'a vahe'mokizmi zamagri'a neginagi zamavu'zmava zamo zamazeri haviza nehige'za, Ra Anumzamofona zamarimpa ahenentaze.

4 Premoženje dela mnoge prijatelje, toda reven je ločen od svojega soseda.

Amunte'ma me'nea ne'mofona, rama'a knampa'a manigahaze. Hagi fenoma'a omane ne'mofona knampa'amo'za netraze.

5 Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, ne bo pobegnil.

Keagare'ma omati'nesia vahe'ma havigema huno huama'ma hunteno azama hanimo'a, knazana erigahie. Hagi havi kema hanimo'a, mizama'a erigahie.

6 Mnogi bodo milo prosili naklonjenosti od princev in vsak človek je prijatelj tistemu, ki daje darila.

Rama'a vahe'mo'za zamazama hania vahe arone manizanku zamave'nesie. Hagi maka vahe'mo'za muse zama nezami'za vahe'mofo rone nemanize.

7 Ubogega sovražijo vsi njegovi bratje, koliko bolj gredo njegovi prijatelji daleč od njega? Zasleduje jih z besedami, vendar mu manjkajo.

Kagrima kamunte'ma omanesige'za, kafuhe'za kavesi ogantegahaze. Hagi knampa ka'amo'za mago'ane agatere'za zamavesra hugantegahaze. Kazama hanazegu'ma hakesanana, zamagra omanigahaze.

8 Kdor pridobiva modrost, ljubi svojo lastno dušo, kdor ohranja razumevanje, bo našel dobro.

Kagrama knare antahi'zama erisunka, kagraka'agu avesinentane. Kagrama ama' antahi'zama azeri hampo'nama hanunka, knare hunka manigahane.

9 Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, bo propadel.

Keagafima otisia vahe'ma havigema huno huama huntesia vahe'mo'a knaza erigahie. Hagi havigema hanaza vahe'mo'za frigahaze.

10 Veselje ni spodobno za bedaka, veliko manj za služabnika, da vlada nad princi.

Neginagi vahe'mo'za marerisa zampina manigara osu'naze. Kazokzo eri'za vahe'mo'ma kva vahe manino, kva (princes) vahe'ma kegava huntezamo'a, knarera osutfaza hu'ne.

11 Človekova preudarnost odlaša njegovo jezo in to je njegova slava, da gre čez prestopek.

Knare antahi'zama eri'nesia ne'mo'a, ame huno arimpa ohegosie. Hagi havizama huntesia zanku'ma agesama ontahisiana, husga huntegahaze.

12 Kraljev bes je kakor rjovenje leva, toda njegova naklonjenost je kakor rosa na travo.

Kini vahe'mofo rimpa he'zamo'a, laionimo rankrafa hiankna nehie. Hianagi vahe'ma zamavesinteno zamazama hu avu'ava zamo'a, trazante ata ko arunteankna nehie.

13 Nespameten sin je katastrofa svojega očeta in ženini spori so nenehno kapljanje.

Mago ne'mofavremo'ma neginagi avu'avazama hiana, nefana tusi'a hazenke erinemie. Hagi mago ne'mofo a'mo'ma kefra nehuno, ke huvava hania a'mo'a, nomofo anuntupinti ko'arigeno varivri hiankna hugahie.

14 Hiša in bogastva so dediščina od očetov, razsodna žena pa je od Gospoda.

Negrera negafampinti none fenozanena erisanti haregahane. Hianagi Ra Anumzamoke, ama' antahi'zane a'ra kamigahie.

15 Lenoba meče v globoko spanje, brezdelna duša pa bo trpela lakoto.

Feru vahe'moka kavu mase vava hugahane. Hagi eri'za e'ori vahe'moka ne'zanku frigahane.

16 Kdor varuje zapoved, varuje svojo lastno dušo, toda kdor prezira njegove poti, bo umrl.

Iza'o kasegema amage'antesimo'a knare huno manigahie. Hagi iza'o Ra Anumzamofo avu'ava'ma amefi'ma humisimo'a, frigahie.

17 Kdor ima do revnega sočutje, posoja Gospodu in kar je dal, mu bo on poplačal.

Iza'o amunte omane vahe'ma knare avu'ava'ma hunentemo'a, Ra Anumzamofo anara hunente. Hagi agrama hania avu'avamofo avamente, mizana amigahie.

18 Karaj svojega sina, dokler je upanje in naj tvoja duša ne prizanaša zaradi njegovega joka.

Mofavre kamofona azeri fatgoma hugama hu'nesire, avumarora antenka azeri fatgo huo. Hagi azeri fatgoma osnanana, frinogu kave'nesie.

19 Človek velikega besa bo trpel kaznovanje, kajti če ga osvobodiš, boš vendarle moral to ponovno storiti.

Hantaka huno'ma arimpa ahe vahe'mo'a, hazenke'a erigahie. Na'ankure kagrama aza hunka eri amane hanankeno'a, henka ana ne'mo'a anazana nehinkenka aza huvava hugahane.

20 Prisluhni nasvetu in sprejmi poučevanje, da boš lahko moder v svojem zadnjem koncu.

Kavumro antesia kema nentahinka, kazeri fatgoma hania kema avaririsunka, mani so'e hunka vugahane.

21 Mnogo naklepov je v človekovem srcu, vendarle [je] Gospodova namera, ki bo obstala.

Vahe'mo'a rama'a zanku antahi'zana eri retro huno hugahue hugahianagi, Ra Anumzamo'ma antahino fore hugahie hu'nesia zamoke fore hugahie.

22 Človekova želja je njegova prijaznost in reven človek je boljši kakor lažnivec.

Ra zama me'neana huvempama hunte'nesia kere, amage'ma anteno mani'zane. Hagi amunte omane vahe'ma mani'zamo'a, havige vahera agatere'ne.

23 Strah Gospodov se nagiba k življenju in kdor ga ima, bo ostal nasičen, ne bo obiskan z zlom.

Ra Anumzamofonku'ma koro'ma hunteno agorga'ama mani'zamo'a, kavreno knare mani'zante vugahie. Hagi iza'o e'inahu'ma hanimo'a, mago'zankura korera osuno knare huno manigahie.

24 Len človek skriva svojo roko v svojem naročju in jo bo komaj ponovno ponesel k svojim ustom.

Eri'za e'ori feru vahe'mo'a, ne'za nenaku tafepi azana antesigeno vugahianagi, ana ne'zana agipina erinteno onegahie.

25 Udari posmehljivca in preprosti se bo čuval in grajaj nekoga, ki ima razumevanje in bo razumel spoznanje.

Vahe'ma huhaviza nehania vahe'ma azerinka sefu'ma amisankeno'a, knare antahi'zama omane vahe'mo'za nege'za, knare avu'avara amage antegahaze. Hianagi knare antahi'zama me'nea vahe'ma azeri fatgo hanankeno'a, mago'ane antahi'zana erigahie.

26 Kdor slabi svojega očeta in preganja svojo mater, je sin, ki povzroča sramoto in prinaša grajo.

Mago mofavremo'ma nefa'ma neheno, nererama nompinti'ma ahenati atresia mofavremo'a, tusi'a agazeza erino naga'afina eme antegahie.

27 Nehaj, moj sin, poslušati pouk, ki povzroča, da zaideš od besed spoznanja.

Kavumro'ma antesianke'ma ontahi'sanana, e'i knare antahi'zamofo kana atrenka havifi vugahane.

28 Brezbožna priča zasmehuje sodbo in usta zlobnega požirajo krivičnost.

Havige hu vahe'mo'ma havigema huno keagafima omati'nea vahe'ma huama'ma hunte'zamo'a, keagama antahi trara kiza zokago zankna nehuno, havi avu'ava zana ne'za nazankna nehaze.

29 Sodbe so pripravljene za posmehljivce in udarci z bičem za hrbte bedakov.

Vahe'ma huhavizama hunezmantaza vahe'mokizmi'a, mizazmia ko tro huzmantegeno me'neanki'za erigahaze. Nehanage'za neginagima hanaza vahera, kanonkeve zamigahaze.