Pregovori 17
1 Boljši je suh košček in z njim spokojnost, kakor hiša polna klavnih daritev s prepirom.
[Melior est buccella sicca cum gaudio quam domus plena victimis cum jurgio.
2 Moder služabnik bo imel vladarstvo nad sinom, ki povzroča sramoto in bo imel delež dediščine med brati.
Servus sapiens dominabitur filiis stultis, et inter fratres hæreditatem dividet.
3 Talilni lonec je za srebro in talilna peč za zlato, toda Gospod preizkuša srca.
Sicut igne probatur argentum et aurum camino, ita corda probat Dominus.
4 Zloben storilec daje prednost nepravim ustnicam in lažnivec pazljivo prisluhne nespodobnemu jeziku.
Malus obedit linguæ iniquæ, et fallax obtemperat labiis mendacibus.
5 Kdorkoli zasmehuje ubogega, graja njegovega Stvarnika in kdor je ob katastrofah vesel, ne bo nekaznovan.
Qui despicit pauperem exprobrat factori ejus, et qui ruina lætatur alterius non erit impunitus.
6 Otrok otroci so krona starcem in slava otrok so njihovi očetje.
Corona senum filii filiorum, et gloria filiorum patres eorum.
7 Odličen govor se ne spodobi bedaku, veliko manj lažnive ustnice princu.
Non decent stultum verba composita, nec principem labium mentiens.
8 Darilo je kakor dragocen kamen v očeh tistega, ki ga ima, kamor ga obrača, to uspeva.
Gemma gratissima exspectatio præstolantis; quocumque se vertit, prudenter intelligit.
9 Kdor taji prestopek, išče ljubezni, toda kdor ponavlja zadevo, ločuje prave prijatelje.
Qui celat delictum quærit amicitias; qui altero sermone repetit, separat fœderatos.
10 Opomin bolj prodira v modrega kakor sto udarcev z bičem v bedaka.
Plus proficit correptio apud prudentem, quam centum plagæ apud stultum.
11 Hudoben človek išče samo upor, zato bo zoper njega poslan krut poslanec.
Semper jurgia quærit malus: angelus autem crudelis mittetur contra eum.
12 Naj medvedka, oropana svojih mladičev, sreča človeka, raje kakor bedak v svoji neumnosti.
Expedit magis ursæ occurrere raptis fœtibus, quam fatuo confidenti in stultitia sua.
13 Kdorkoli nagrajuje zlo za dobro, se zlo ne bo ločilo od njegove hiše.
Qui reddit mala pro bonis, non recedet malum de domo ejus.
14 Začetek prepira je kakor kadar nekdo izpušča vodo, zato prenehaj s sporom, preden se vmešaš vanj.
Qui dimittit aquam caput est jurgiorum, et antequam patiatur contumeliam judicium deserit.]
15 Kdor opravičuje zlobnega in kdor obsoja pravičnega, celo oba sta Gospodu ogabnost.
[Qui justificat impium, et qui condemnat justum, abominabilis est uterque apud Deum.
16 Zakaj je denarna vsota v bedakovi roki, da pridobi modrost, glede na to, da on nima srca za to?
Quid prodest stulto habere divitias, cum sapientiam emere non possit? Qui altum facit domum suam quærit ruinam, et qui evitat discere incidet in mala.
17 Prijatelj ljubi ob vseh časih in brat je rojen za stisko.
Omni tempore diligit qui amicus est, et frater in angustiis comprobatur.
18 Človek brez razumevanja udarja v roke in postaja pôrok v prisotnosti svojega prijatelja.
Stultus homo plaudet manibus, cum spoponderit pro amico suo.
19 Kdor ljubi prestopek, ta ljubi prepir in kdor povišuje svoja velika vrata, išče uničenje.
Qui meditatur discordias diligit rixas, et qui exaltat ostium quærit ruinam.
20 Kdor ima kljubovalno srce, ne najde dobrega in kdor ima sprevržen jezik, pada v vragolijo.
Qui perversi cordis est non inveniet bonum, et qui vertit linguam incidet in malum.
21 Kdor zaplodi bedaka, to počne v svojo bridkost in oče bedaka nima radosti.
Natus est stultus in ignominiam suam; sed nec pater in fatuo lætabitur.
22 Veselo srce dela dobro, podobno kot zdravilo, toda zlomljen duh suši kosti.
Animus gaudens ætatem floridam facit; spiritus tristis exsiccat ossa.
23 Zloben človek iz naročja izvleče darilo, da izkrivlja poti sodbe.
Munera de sinu impius accipit, ut pervertat semitas judicii.
24 Modrost je pred tistim, ki ima razumevanje, toda oči bedaka so na koncih zemlje.
In facie prudentis lucet sapientia; oculi stultorum in finibus terræ.
25 Nespameten sin je žalost svojemu očetu in grenkoba njej, ki ga je rodila.
Ira patris filius stultus, et dolor matris quæ genuit eum.
26 Tudi kaznovati pravičnega ni dobro niti udariti prince zaradi nepristranskosti.
Non est bonum damnum inferre justo, nec percutere principem qui recta judicat.
27 Kdor ima spoznanje, prizanaša svojim besedam in razumevajoč človek je iz odličnega duha.
Qui moderatur sermones suos doctus et prudens est, et pretiosi spiritus vir eruditus.
28 Celo bedak, ko molči, velja kot moder in kdor zapira svoje ustnice, je cenjen kot razumevajoč človek.
Stultus quoque, si tacuerit, sapiens reputabitur, et si compresserit labia sua, intelligens.]
