Pregovori 16
1 Priprave srca v človeku in odgovor z jezika sta od Gospoda.
Ko nga whakatakataka a te ngakau na te tangata; engari ko te kupu whakahoki a te arero na Ihowa.
2 Vse človekove poti so čiste v njegovih lastnih očeh, toda Gospod tehta duhove.
Ko nga ara katoa o te tangata he ma ki ona ake kanohi; ko Ihowa ia ki te pauna i nga wairua.
3 Svoja dela izroči Gospodu in tvoje misli bodo uspele.
Utaina au mahi ki runga ki a Ihowa, a ka whakapumautia ou whakaaro.
4 Gospod je vse stvari naredil zase, da, celo zlobne za dan zla.
He mea hanga na Ihowa nga mea katoa mo tona tutukitanga, mo tona: ae ra, ko te tangata kino hoki mo te ra o te kino.
5 Kdorkoli, ki je v srcu ponosen, je ogabnost Gospodu. Čeprav se roka rokuje z roko, on ne bo nekaznovan.
He mea whakarihariha na Ihowa te hunga ngakau whakakake katoa; ahakoa pupuri te ringa ki te ringa, e kore ia e kore te whiua.
6 Z usmiljenjem in resnico je krivičnost očiščena in s strahom pred Gospodom ljudje odidejo od zla.
Ko te mahi tohu tangata me te pono hei pure mo te kino; ma te wehi hoki ki a Ihowa ka mawehe atu ai te tangata i te kino.
7 Kadar človekove poti ugajajo Gospodu, on celo njegove sovražnike pripravi, da so v miru z njim.
Ki te pai a Ihowa ki nga ara o te tangata, ka meinga e ia ona hoariri nei ano kia mau te rongo ki a ia.
8 Boljše je malo s pravičnostjo, kakor velika poplačila brez pravice.
He pai ake te mea iti i runga i te tika, i nga hua maha ki te kahore he tika.
9 Človekovo srce snuje svojo pot, toda Gospod usmerja njegove korake.
Ko te ngakau o te tangata hei whakaaro i tona ara; ko Ihowa ia hei whakatika i tona hikoi.
10 Božanska razsodba je na kraljevih ustnicah, njegova usta ne grešijo na sodbi.
He kupu atua kei nga ngutu o te kingi; e kore tona mangai e poka ke ina whakawa.
11 Pravična utež in tehtnica sta Gospodovi, vse uteži iz torbe so njegovo delo.
Ko te taimaha tika, ko te pauna tika, na Ihowa; he mahi nana nga kohatu katoa o te putea.
12 Zagrešiti zlobnost je kraljem ogabnost, kajti prestol je utrjen s pravičnostjo.
He mea whakarihariha ki nga kingi te mahi i te kino; na te tika hoki i u ai te torona.
13 Pravične ustnice so kraljem veselje in ljubijo tistega, ki govori resnico.
He mea ahuareka ki nga kingi nga ngutu tika: e aroha ana hoki ratou ki te tangata e korero tika ana.
14 Kraljev bes je kakor poslanci smrti, toda moder človek ga bo pomiril.
Ko te riri o te kingi ano he karere mo te mate: engari ka whakamarietia e te tangata whakaaro nui.
15 V svetlobi kraljevega obličja je življenje in njegova naklonjenost je kakor oblak poznega dežja.
He ora kei te marama o te mata o te kingi: a ko tana manako he rite ki te kapua o to muri ua.
16 Kako mnogo bolje je pridobiti modrost kakor zlato! In toliko bolje izbrati pridobivanje razumevanja kakor srebro!
Ko te whiwhi ki te whakaaro nui, ano te pai! pai atu i te whiwhi ki te koura; ko te whiwhi hoki ki te matauranga te mea e hiahiatia nuitia atu i te hiriwa.
17 Glavna cesta iskrenega je, da odide od zla, kdor varuje svojo pot, ohranja svojo dušo.
Ko te huanui o te hunga tika he mawehe atu i te kino: ko te tangata e whai whakaaro ana ki tona ara, ka mau tona wairua.
18 Ponos gre pred uničenjem in ošaben duh pred padcem.
Haere ai te whakakake i mua o te whakangaromanga, te wairua whakapehapeha i mua i te hinganga.
19 Bolje je biti ponižnega duha s ponižnimi, kakor deliti plen s ponosnimi.
Ko te ngakau whakaiti i waenga i te hunga rawakore, pai atu i te uru ki te tuwahanga taonga a te hunga whakakake.
20 Kdor modro ravna z zadevo, bo našel dobro in kdorkoli zaupa v Gospoda, je srečen.
Ko te tangata e tahuri ana ki te kupu, ka kite i te pai: a ko te tangata e whakawhirinaki ana ki a Ihowa, ka hari.
21 Moder v srcu bo imenovan razsoden in ljubkost ustnic povečuje znanje.
Ka kiia te whakaaro nui he matau; ma te reka hoki o nga ngutu ka neke ai te mohio.
22 Razumevanje je vrelec življenja tistemu, ki ga ima, toda poučevanje bedakov je neumnost.
Ko te matauranga te puna o te ora mo te tangata i whiwhi ki tera; ko te ako ia mo te hunga wairangi ko to ratou wairangi ano.
23 Srce modrega poučuje njegova usta in dodaja učenje njegovim ustnicam.
Ma te ngakau o te tangata whakaaro nui e tohutohu tona mangai, e apiti hoki he kupu mohio ki ona ngutu.
24 Prijetne besede so kakor satovje, sladke duši in zdravje kostem.
Ko nga kupu matareka ano kei te honikoma, he reka ki te wairua, he rongoa ki nga wheua.
25 Je pot, ki se zdi človeku pravilna, toda njen konec so poti smrti.
Tera he ara e tika ana ki te titiro a te tangata; ko tona mutunga ia ko nga ara ki te mate.
26 Kdor se trudi, se trudi zase, kajti njegova usta to od njega nujno potrebujejo.
Ko te hiahia o te tangata e mahi ana, e mahi ana mona; no te mea e akiakina ana ia e tona mangai.
27 Brezbožen človek koplje zlo in na njegovih ustnicah je kakor goreč ogenj.
E whakatakoto ana te tangata tikangakore i te kino, a kei ona ngutu ano he ahi e ka ana.
28 Kljubovalen človek seje prepir in opravljivec razdvaja glavne prijatelje.
Ko ta te tangata whanoke he titaritari i te raruraru; ko ta te tangata kawekawe korero he wehewehe i nga hoa tupu.
29 Nasilnež privablja svojega soseda in ga vodi na pot, ki ni dobra.
Whakawai ai te tangata nanakia i tona hoa, kawe ai i a ia ki te huarahi kahore i pai.
30 Zapira svoje oči, da si izmišlja kljubovalne reči, premikanje njegovih ustnic prinaša zlo.
Ko te tangata e whakamoe ana i ona kanohi, e mea ana kia whakaaroa ai e ia nga mea whanoke; ko te tangata e kokopi ana i ona ngutu e whakatutuki ana i te kino.
31 Osivela glava je krona slave, če je ta najdena na poti pravičnosti.
He karauna kororia te mahunga hina, e ka kitea i runga i te ara o te tika.
32 Kdor je počasen za jezo, je boljši kakor mogočen in kdor vlada svojemu duhu kakor tisti, ki zavzema mesto.
Engari rawa te tangata manawanui i te tangata kaha, te tangata e pehia ana e ia tona wairua i te tangata i horo ai te pa.
33 Žreb je vržen v naročje, toda njegova celotna razporeditev je od Gospoda.
E maka ana te rota ki roto ki te kokorutanga o te kakahu; kei a Ihowa ia te tikanga katoa.
