Pregovori 16
1 Priprave srca v človeku in odgovor z jezika sta od Gospoda.
Hominis est animam præparare: et Domini gubernare linguam.
2 Vse človekove poti so čiste v njegovih lastnih očeh, toda Gospod tehta duhove.
Omnes viæ hominis patent oculis eius: spirituum ponderator est Dominus.
3 Svoja dela izroči Gospodu in tvoje misli bodo uspele.
Revela Domino opera tua, et dirigentur cogitationes tuæ.
4 Gospod je vse stvari naredil zase, da, celo zlobne za dan zla.
Universa propter semetipsum operatus est Dominus: impium quoque ad diem malum.
5 Kdorkoli, ki je v srcu ponosen, je ogabnost Gospodu. Čeprav se roka rokuje z roko, on ne bo nekaznovan.
Abominatio Domini est omnis arrogans: etiamsi manus ad manum fuerit, non est innocens. Initium viæ bonæ, facere iustitiam: accepta est autem apud Deum magis, quam immolare hostias.
6 Z usmiljenjem in resnico je krivičnost očiščena in s strahom pred Gospodom ljudje odidejo od zla.
Misericordia et veritate redimitur iniquitas: et in timore Domini declinatur a malo.
7 Kadar človekove poti ugajajo Gospodu, on celo njegove sovražnike pripravi, da so v miru z njim.
Cum placuerint Domino viæ hominis, inimicos quoque eius convertet ad pacem.
8 Boljše je malo s pravičnostjo, kakor velika poplačila brez pravice.
Melius est parum cum iustitia, quam multi fructus cum iniquitate.
9 Človekovo srce snuje svojo pot, toda Gospod usmerja njegove korake.
Cor hominis disponit viam suam: sed Domini est dirigere gressus eius.
10 Božanska razsodba je na kraljevih ustnicah, njegova usta ne grešijo na sodbi.
Divinatio in labiis regis, in iudicio non errabit os eius.
11 Pravična utež in tehtnica sta Gospodovi, vse uteži iz torbe so njegovo delo.
Pondus et statera iudicia Domini sunt: et opera eius omnes lapides sacculi.
12 Zagrešiti zlobnost je kraljem ogabnost, kajti prestol je utrjen s pravičnostjo.
Abominabiles regi qui agunt impie: quoniam iustitia firmatur solium.
13 Pravične ustnice so kraljem veselje in ljubijo tistega, ki govori resnico.
Voluntas regum labia iusta: qui recta loquitur, diligetur:
14 Kraljev bes je kakor poslanci smrti, toda moder človek ga bo pomiril.
Indignatio regis, nuncii mortis: et vir sapiens placabit eam.
15 V svetlobi kraljevega obličja je življenje in njegova naklonjenost je kakor oblak poznega dežja.
In hilaritate vultus regis, vita: et clementia eius quasi imber serotinus.
16 Kako mnogo bolje je pridobiti modrost kakor zlato! In toliko bolje izbrati pridobivanje razumevanja kakor srebro!
Posside sapientiam, quia auro melior est: et acquire prudentiam, quia pretiosior est argento.
17 Glavna cesta iskrenega je, da odide od zla, kdor varuje svojo pot, ohranja svojo dušo.
Semita iustorum declinat mala: custos animæ suæ servat viam suam.
18 Ponos gre pred uničenjem in ošaben duh pred padcem.
Contritionem præcedit superbia: et ante ruinam exaltatur spiritus.
19 Bolje je biti ponižnega duha s ponižnimi, kakor deliti plen s ponosnimi.
Melius est humiliari cum mitibus, quam dividere spolia cum superbis.
20 Kdor modro ravna z zadevo, bo našel dobro in kdorkoli zaupa v Gospoda, je srečen.
Eruditus in verbo reperiet bona: et qui sperat in Domino, beatus est.
21 Moder v srcu bo imenovan razsoden in ljubkost ustnic povečuje znanje.
Qui sapiens est corde, appellabitur prudens: et qui dulcis eloquio, maiora percipiet.
22 Razumevanje je vrelec življenja tistemu, ki ga ima, toda poučevanje bedakov je neumnost.
Fons vitæ eruditio possidentis: doctrina stultorum fatuitas.
23 Srce modrega poučuje njegova usta in dodaja učenje njegovim ustnicam.
Cor sapientis erudiet os eius: et labiis eius addet gratiam.
24 Prijetne besede so kakor satovje, sladke duši in zdravje kostem.
Favus mellis, composita verba: dulcedo animæ, sanitas ossium.
25 Je pot, ki se zdi človeku pravilna, toda njen konec so poti smrti.
Est via quæ videtur homini recta: et novissima eius ducunt ad mortem.
26 Kdor se trudi, se trudi zase, kajti njegova usta to od njega nujno potrebujejo.
Anima laborantis laborat sibi, quia compulit eum os suum:
27 Brezbožen človek koplje zlo in na njegovih ustnicah je kakor goreč ogenj.
Vir impius fodit malum, et in labiis eius ignis ardescit.
28 Kljubovalen človek seje prepir in opravljivec razdvaja glavne prijatelje.
Homo perversus suscitat lites: et verbosus separat principes.
29 Nasilnež privablja svojega soseda in ga vodi na pot, ki ni dobra.
Vir iniquus lactat amicum suum: et ducit eum per viam non bonam.
30 Zapira svoje oči, da si izmišlja kljubovalne reči, premikanje njegovih ustnic prinaša zlo.
Qui attonitis oculis cogitat prava, mordens labia sua perficit malum.
31 Osivela glava je krona slave, če je ta najdena na poti pravičnosti.
Corona dignitatis senectus, quæ in viis iustitiæ reperietur.
32 Kdor je počasen za jezo, je boljši kakor mogočen in kdor vlada svojemu duhu kakor tisti, ki zavzema mesto.
Melior est patiens viro forti: et qui dominatur animo suo, expugnatore urbium.
33 Žreb je vržen v naročje, toda njegova celotna razporeditev je od Gospoda.
Sortes mittuntur in sinum, sed a Domino temperantur.
