Pregovori 16
1 Priprave srca v človeku in odgovor z jezika sta od Gospoda.
Plan kè a sòti nan lòm; men repons a lang lan sòti nan SENYÈ a.
2 Vse človekove poti so čiste v njegovih lastnih očeh, toda Gospod tehta duhove.
Tout chemen a yon nonm pwòp nan zye pa li; men SENYÈ a peze sa k nan kè l.
3 Svoja dela izroči Gospodu in tvoje misli bodo uspele.
Konsakre tout zèv ou yo a SENYÈ a, e plan ou yo va etabli.
4 Gospod je vse stvari naredil zase, da, celo zlobne za dan zla.
SENYÈ a te fè tout bagay pou pwòp sèvis li; menm mechan yo pou jou jijman an.
5 Kdorkoli, ki je v srcu ponosen, je ogabnost Gospodu. Čeprav se roka rokuje z roko, on ne bo nekaznovan.
Tout sila ki gen kè ògèy, abominab a SENYÈ a; anverite, li p ap chape anba pinisyon.
6 Z usmiljenjem in resnico je krivičnost očiščena in s strahom pred Gospodom ljudje odidejo od zla.
Pa lanmou dous avèk verite, inikite lave; e pa lakrent SENYÈ a moun chape anba mal.
7 Kadar človekove poti ugajajo Gospodu, on celo njegove sovražnike pripravi, da so v miru z njim.
Lè chemen a yon nonm fè SENYÈ a kontan, l ap fè menm lènmi li yo vin anpè avè l.
8 Boljše je malo s pravičnostjo, kakor velika poplačila brez pravice.
Pi bon se piti ak ladwati pase gwo kòb k ap antre avèk enjistis.
9 Človekovo srce snuje svojo pot, toda Gospod usmerja njegove korake.
Panse a lòm fè plan pou wout li; men SENYÈ a dirije pa li yo.
10 Božanska razsodba je na kraljevih ustnicah, njegova usta ne grešijo na sodbi.
Se desizyon diven ki nan lèv a wa a; bouch li pa dwe fè erè nan jijman.
11 Pravična utež in tehtnica sta Gospodovi, vse uteži iz torbe so njegovo delo.
Yon balans ki jis apatyen a Bondye; li veye sou tout pwa nan sak yo.
12 Zagrešiti zlobnost je kraljem ogabnost, kajti prestol je utrjen s pravičnostjo.
Se abominab pou wa yo komèt zak mechan, paske yon twòn etabli sou ladwati.
13 Pravične ustnice so kraljem veselje in ljubijo tistega, ki govori resnico.
Lèv ki dwat se plezi a wa yo; e sila ki pale dwat, vin renmen.
14 Kraljev bes je kakor poslanci smrti, toda moder človek ga bo pomiril.
Kòlè a yon wa se tankou mesaje lanmò; men yon nonm saj va kalme li.
15 V svetlobi kraljevega obličja je življenje in njegova naklonjenost je kakor oblak poznega dežja.
Nan vizaj a yon wa briye lavi; e favè li se tankou yon nwaj avèk lapli prentan.
16 Kako mnogo bolje je pridobiti modrost kakor zlato! In toliko bolje izbrati pridobivanje razumevanja kakor srebro!
A la bon li pi bon pou resevwa sajès pase lò! Pito nou jwenn bon konprann pase ajan.
17 Glavna cesta iskrenega je, da odide od zla, kdor varuje svojo pot, ohranja svojo dušo.
Gran chemen a moun dwat la se pou kite mal; sila ki veye chemen li an prezève lavi li.
18 Ponos gre pred uničenjem in ošaben duh pred padcem.
Ògèy ale devan destriksyon e yon lespri ògèy devan moun kap tonbe.
19 Bolje je biti ponižnega duha s ponižnimi, kakor deliti plen s ponosnimi.
Li pi bon pou rete enb nan lespri avèk sila ki ba yo, pase divize piyaj ak moun ògeye yo.
20 Kdor modro ravna z zadevo, bo našel dobro in kdorkoli zaupa v Gospoda, je srečen.
Sila ki bay atansyon a pawòl la va jwenn sa ki bon; beni se sila ki mete konfyans li nan SENYÈ a.
21 Moder v srcu bo imenovan razsoden in ljubkost ustnic povečuje znanje.
Moun saj nan kè va rekonèt kon moun bon konprann; e dousè nan pale va ogmante kapasite konvenk moun.
22 Razumevanje je vrelec življenja tistemu, ki ga ima, toda poučevanje bedakov je neumnost.
Bon konprann se yon fontèn dlo lavi pou sila ki genyen l; men pou disipline moun ensanse yo se foli.
23 Srce modrega poučuje njegova usta in dodaja učenje njegovim ustnicam.
Kè moun saj la enstwi bouch li; li ogmante pouvwa l pou konvenk moun ak lèv li.
24 Prijetne besede so kakor satovje, sladke duši in zdravje kostem.
Pawòl agreyab se yon nich gato siwo myèl; dous pou nanm nan, ak gerizon pou zo.
25 Je pot, ki se zdi človeku pravilna, toda njen konec so poti smrti.
Gen wout ki parèt bon a yon nonm; men fen li se lanmò.
26 Kdor se trudi, se trudi zase, kajti njegova usta to od njega nujno potrebujejo.
Apeti a yon ouvriye fè byen pou li; paske se grangou ki ankouraje l.
27 Brezbožen človek koplje zlo in na njegovih ustnicah je kakor goreč ogenj.
Yon sanzave fòmante mechanste; pawòl li yo brile tankou dife wouj.
28 Kljubovalen človek seje prepir in opravljivec razdvaja glavne prijatelje.
Yon nonm pèvès gaye konfli, e yon nonm k ap bay kout lang ap separe bon zanmi yo.
29 Nasilnež privablja svojega soseda in ga vodi na pot, ki ni dobra.
Yon nonm vyolan ap tante vwazen li pou l mennen li nan move chemen.
30 Zapira svoje oči, da si izmišlja kljubovalne reči, premikanje njegovih ustnic prinaša zlo.
Sila kap bay je dou, fè l pou l kab mennen bagay pèvès; sila ki fèmen sere lèv li, fè mal la rive.
31 Osivela glava je krona slave, če je ta najdena na poti pravičnosti.
Yon tèt blanch se yon kouwòn laglwa; li jwenn nan chemen ladwati a.
32 Kdor je počasen za jezo, je boljši kakor mogočen in kdor vlada svojemu duhu kakor tisti, ki zavzema mesto.
Sila ki lan nan kòlè a pi bon pase pwisan yo; e sila ki gouvène lespri li a pi bon pase sila kap kaptire yon gran vil.
33 Žreb je vržen v naročje, toda njegova celotna razporeditev je od Gospoda.
Tiraj osò fèt nan fon wòb; men tout desizyon ki sòti, sòti nan SENYÈ a.
