Pregovori 15
1 Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
Mildt svar døyver harm, men eit kvast ord vekkjer vreide.
2 Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
Tunga åt vismenner gjev god kunnskap, men narreskap gøyser or munnen på dårar.
3 Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
Allstad hev Herren augo sine, dei ser etter vonde og gode.
4 Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
Linnmælt tunga er livsens tre, men range tunga gjev hjartesår.
5 Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
Ein uviting vanvyrder far sin’s age, men den som agtar på refsing, vert klok.
6 V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
Rettferdig manns hus eig stor rikdom, men d’er ugreida med ugudleg manns inntekt.
7 Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
Vismanns-lippor strår ut kunnskap, men so er ei med dårehjarta.
8 Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
Gudløysings offer er ei gruv for Herren, men bøn frå ærlege han likar godt.
9 Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
Gudløysings veg er ei gruv for Herren, men han elskar den som renner etter rettferd.
10 Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
Hard refsing fær den som gjeng ut av vegen, den som hatar age, skal døy.
Helheim og avgrunn ligg i dagen for Herren, kor mykje meir då menneskje-hjarto. (Sheol h7585)
12 Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
Spottaren likar ikkje at ein lastar honom, til vismenner gjeng han ikkje.
13 Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
Gladværugt hjarta gjer andlitet ljost, men modet vert brote i hjartesorg.
14 Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
Vitug manns hjarta søkjer kunnskap, men dåremunn fer berre med narreskap.
15 Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
Alle ein armings dagar er vonde, men den glade i hjarta hev gjestebod alltid.
16 Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
Betre er lite med otte for Herren enn eigedom stor med uro attåt.
17 Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
Betre ei nista av kål med kjærleik til enn gjødde uksen med hat attåt.
18 Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
Brålyndt mann valdar trætta, men den toluge stiller kiv.
19 Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
Vegen for letingen er som eit klungergjerde, men stigen er brøytt for dei ærlege.
20 Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
Ein vis son gjer far sin gleda, men eit dårlegt menneskje vanvyrder mor si.
21 Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
Dårskap er gleda for vitlaus mann, men ein vitug mann gjeng beint fram.
22 Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
Råder vert til inkjes utan rådleggjing, men med mange rådgjevarar kjem dei i stand.
23 Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
Mannen gled seg når munnen kann svara, og eit ord i rette tid, kor godt det er!
Den vituge gjeng livsens veg uppetter, for han vil sleppa burt frå helheimen der nede. (Sheol h7585)
25 Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
Herren riv huset ned for dei ovmodige, men for enkja let han merkesteinen standa.
26 Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
Vonde tankar er ei gruv for Herren, men milde ord er reine.
27 Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
Den vinnekjære fær sitt hus i ulag, men den som hatar mutor, han skal liva.
28 Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
Rettferdig tenkjer i sitt hjarta korleis han skal svara, men gudlause let vondskap gøysa ut or munnen.
29 Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
Langt er Herren burte frå dei gudlause, men bøni frå rettferdige han høyrer.
30 Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
Ljos i augo hjarta gled, tidend god gjev merg i beini.
31 Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
Det øyra som høyrer på rettleiding til livet, held seg gjerne med vismenn i lag.
32 Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
Den som vandar age, vanvyrder si sjæl, den som høyrer på rettleiding, vinn seg vit.
33 Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.
Otte for Herren er age til visdom, og fyre æra gjeng andmykt.
