Pregovori 15
1 Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
Sie top fisrasr akmisyela kasrkusrak, a sie kas toasr ac purakak kasrkusrak.
2 Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
Ke mwet lalmwetmet elos kaskas, mwet uh mwel etauk. A mwet lalfon elos filakunla kas lusrongten.
3 Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
LEUM GOD El liye ma orek in acn nukewa; El suiya ma nukewa kut oru — finne wo ku koluk.
4 Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
Kas kulang mwe akkeye kom, a kas toasr ac mwe akmunasye kom.
5 Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
Ma lalfon se pa in pilesru kas in luti lun papa tomom; a lalmwetmet pa in porongo kas in kai lal.
6 V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
Mwet suwoswos elos karinganang kasrpalos, a mwet koluk elos sununtei kasrpalos, na ke pacl koluk tuku, elos kwacola.
7 Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
Mwet lalmwetmet akyokye etauk, a mwet lalfon elos tia.
8 Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
LEUM GOD El insewowo ke pre lun mwet wo, a El srunga mwe kisa lun mwet koluk.
9 Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
LEUM GOD El srunga inkanek lun mwet koluk, a El lungse elos su oru ma suwohs.
10 Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
Kom fin oru ma koluk, kom ac sun kaiyuk upa; kom ac misa kom fin tia lela in aksuwosyeyuk kom.
LEUM GOD El fin ku in etu ma nukewa ma oan in facl lun mwet misa, na kalem lah sie mwet el tia ku in okanla nunak lal liki God. (Sheol h7585)
12 Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
Mwet inse fulat tia lungse in aksuwosyeyuk elos; elos tiana suk kas in kasru sin mwet lalmwetmet.
13 Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
Ke pacl mwet uh engan, elos israsr srisrik, a ke pacl elos asor, insialos toasrlana.
14 Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
Mwet lalkung lungse na lutlut, a mwet sulalkung mansisna in nikin.
15 Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
Mwet sukasrup elos moul in fosrnga pacl nukewa, a mwet ma insewowo, elos moul in engan pacl nukewa.
16 Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
Wo in sukasrup ac in sangeng sin LEUM GOD, liki na in kasrup ac moul in lokoalok.
17 Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
Ac wo in mongo mahsrik yen oasr lungse we, liki na in mongo ikwa yuyu yen oasr srunga we.
18 Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
Mwet mongsa elos purakak akukuin, a mwet mongfisrasr elos akmisye.
19 Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
Kom fin alsrangesr, kom ac sun ma upa yen nukewa, a kom fin suwohs, wangin mwe lokoalok ac sun kom.
20 Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
Sie tulik lalmwetmet el akenganye papa tumal. Sie tulik lalfon el pilesru nina kial.
21 Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
Mwet lalfon elos engankin orekma lalfon lalos, a mwet lalmwetmet elos ac oru ma suwohs.
22 Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
Kutena pwapa ma srihk kas in kasru nu kac, ac tia ku in fahla wo; enenu in oasr kas in kasru sin mwet pus, na ac fah wo saflaiya.
23 Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
Mwe engan na yohk in konauk kas fal nu ke sripa se lun pacl sac!
Mwet lalmwetmet elos fahsr ke inkanek ma utyak nu ke moul; tia ke inkanek ma oatula nu ke misa. (Sheol h7585)
25 Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
LEUM GOD El ac fah kunausla lohm sin mwet filang, a El fah loangela acn sin katinmas.
26 Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
LEUM GOD El srunga nunak koluk, a El insewowo ke kas kulang.
27 Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
Kom fin oru ma laesla ke inkanek kutasrik, kom ac pwanma ongoiya nu fin sou lom. Nimet eis mol in eyeinse, na moul lom fah loes.
28 Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
Mwet wo elos nunku meet liki elos topuk. Mwet koluk elos sa in topuk, a kwana orala tukulkul.
29 Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
Ke pacl mwet wo uh pre, LEUM GOD El porongo, a El ngetla lukelos su oru ma koluk.
30 Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
Ngetnget kulang ac akenganye kom, ac pweng wo ac fah akkeyekom.
31 Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
Kom fin porongo pacl kaiyuk kom uh, kom lalmwetmet.
32 Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
Kom fin srunga lutlut, kom sifacna akkolukye kom. Kom fin porongo kas in kai nu sum, ac fah yokelik etauk lom.
33 Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.
Sangeng sin LEUM GOD pa inkanek nu ke etauk. Kom enenu in pusisel, na fah akfulatyeyuk kom.
