< Pregovori 15 >
1 Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
Lawkkanem ni lungkhueknae a roum sak, hatei lawkkahram ni lungkhueknae a pâhlaw.
2 Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
Tamilungkaang e lai ni teh, panuenae hah kalan lah ouk a hno, hatei tamipathu ni teh pathunae hah a pahni dawk hoi ouk a tâco sak.
3 Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
BAWIPA e mit teh hmuen tangkuem a kâhlai teh hnokahawi hoi hnokathout hah ouk a khet.
4 Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
A tak ka dam e lai teh hringnae thingkung doeh, hatei lawkkahram ni teh lung a mathoe sak.
5 Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
Tamipathu ni a na pa e cangkhainae hah banglah ngâi hoeh, hatei yuenae ka tarawi e tami teh kho ka pouk thai e doeh.
6 V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
Tamikalan im vah hnopai moikapap ao teh, tamikathout ni a hmu e teh rucatnae hah doeh.
7 Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
Tamilungkaang e pahni ni teh panuenae a pung sak, hatei tamipathu e lungthin ni teh hottelah sak boihoeh.
8 Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
Tamikathout ni thueng e teh BAWIPA hanelah panuet a tho, hatei tamikalan ni ratoum e teh a lunghawinae doeh.
9 Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
Tamikathout hringnuen teh BAWIPA hanelah panuet a tho, hatei lannae katarawinaw hah teh a lung a pataw.
10 Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
Lam kalan kaphennaw teh puenghoi yue lah ao teh, yuenae kahmuhmanaw teh a due han.
11 Pekel in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrok? (Sheol )
Sheol hoi rawkphainae teh BAWIPA hmalah a kamnue, tami canaw e lungthin teh hoe a kamnue han. (Sheol )
12 Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
Ka dudam e tami teh yuenae ngai hoeh, tamilungkaang koehai cet ngai hoeh.
13 Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
Lungthin nawmnae ni minhmai a pan sak teh, lungreithainae teh lungreknae doeh.
14 Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
Thaipanueknae lungthin ka tawn e ni panuenae ouk a tawng, hatei tamipathu ni teh pathunae lawk hoi ouk a kâkawk.
15 Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
Runae kâhmo e tami hanelah teh hnin pueng kathout seng doeh, hatei lungthin kanawm e ni teh pawi pou tonae lah ao.
16 Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
BAWIPA taki laihoi younca tawn e teh baruengbaraw o laihoi moikapap tawn e hlak a hawihnawn.
17 Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
Lungpatawnae lahoi ankahring hoi vai touh ca e teh, kâhmuhmanae koe maito buem pui ca e hlak ahawihnawn.
18 Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
Tami lungkathout ni kâyuenae a tâcokhai, hatei ka panguep thai e ni teh a roum sak.
19 Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
Kapangaknaw e lamthung teh pâkhing hoi khak a cak, hatei tamikalannaw e lamthung teh a ngaca.
20 Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
Capa a lungkaang ni teh a na pa a konawm sak, ka pathu e ni teh a manu a dumdam.
21 Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
Lungangnae ka tawn hoeh e naw niteh pathunae heh a lunghawinae lah a o, hatei thaipanueknae katawnnaw teh kalancalah ouk a cei awh.
22 Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
Kâpankhainae awm hoeh pawiteh noenae hai kangcoung thai hoeh, hatei kâpankhaikung pap pawiteh noenae a kangcoung.
23 Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
Pahni hoi dei e lawk ni lunghawinae a tâco sak, a tue a pha torei dei e lawk teh ahawi poung.
24 Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od pekla spodaj. (Sheol )
Tamilungkaangnaw e hringnae lamthung teh kahlun lah a luen, hothateh rahim lae sheol lam dawk hoi a kamlang thainae doeh. (Sheol )
25 Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
BAWIPA ni tami kâoupnaw e im hah a raphoe pouh han, hatei lahmainu imhmuen teh a caksak han.
26 Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
Tamikathoutnaw e pouknae teh BAWIPA hanelah panuet a tho, hatei a lung kathoungnaw lawk teh thai a nawm.
27 Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
Ka hounloun e ni ama imthung totouh runae a poe, hatei tadawnghno ka hmuhma e teh a hring han.
28 Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
Tamikalan lungthin ni teh pato nahane hmaloe a kamtu, hatei tamikathout e pahni ni teh hnokathout ouk a tâco sak.
29 Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
BAWIPA teh tamikathout koehoi ahla, hatei tamikalan e ratoumnae teh ouk a thai.
30 Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
Lunghawinae minhmai ni lungthin a nawm sak teh, kamthang kahawi teh hru hanelah hawinae lah ao.
31 Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
Hring tounnae ka tarawi e tami teh tamilungkaangnaw koe pouh ao han.
32 Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
Cangkhainae banglah ka pouk hoeh e tami teh amae hringnae banglah ka pouk hoeh e tami doeh, hatei yuenae alawkpui lah ka pouk e ni thaipanueknae a hmu.
33 Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.
BAWIPA takinae teh lungangnae cangkhainae lah o teh, barinae ao hoehnahlan kârahnoumnae hmaloe ao.